V tedanji ruski prestolnici Sankt Peterburg so se začeli vrstiti stavke, upori in oboroženi spopadi, ki so kmalu prerasli v pravo revolucijo, zaradi katere je bil po pisanju takratnih virov neodločni in mehkužni car Nikolaj II. 15. marca 1917 prisiljen odstopiti. Tako imenovano februarsko revolucijo (po ruskem koledarju) je vodil začasni komite državne dume pod vodstvom Mihaila Rodzjanka, določeno vlogo v zgodbi pa so imeli tudi britanski diplomati. Na zahodu je namreč obstajala bojazen, da bo obubožana Rusija z Nemci sklenila mir, kar bi pomenilo, da bi ta vse sile usmerila na zahodno fronto. V vsej zmedi revolucionarji niso imeli izdelane čvrste vizije o prihodnosti države in so bili sprva v dilemi, ali naj bo država še naprej monarhija pod vodstvom Nikolajevega brata Mihajla Aleksandroviča ali naj bo republika. Nazadnje so se odločili za republiko ter imenovali začasno vlado pod vodstvom Aleksandra Kerenskega, ki pa ni bila večinska, ker je v podobni funkciji deloval tudi svet delavskih in vojaških odposlancev, tako da je šlo pravzaprav za dvovladje. Konec tej nenavadni španoviji so naposled naredili Leninovi boljševiki z oktobrsko revolucijo istega leta.
Položaj Rusije katastrofalen.
Kodanj, 11. marca, (K. u.) Prva seja ruske dume se je, kakor poročajo ruski listi, vršila čisto drugače, kakor je poročala petrograjska brzojavna agentura. Govori so bili zelo strastni. Vsi govorniki so opozarjali na slabo preskrbo z živili in na nesposobnost vlade, da bi rešila položaj, a kritikovali so v zmernih mejah. Po brezbarvnem domoljubnem nagovoru predsednika Rodzianka je govoril poljedelski minister Rittich, ki je opisaval žalosten položaj na trgu živil. Pooblaščenci vlade za nakup žita armadi se nahajajo pred nepremagljivimi težavami. Žito se bo sicer dobilo, a ni gotovo, če se bo dobilo tudi v bodoče. (…) Vlada je demoralizirana in tišči deželo proti propadu. Voditelj progresistov je rekel, da je položaj Rusije katastrofalen. Prebivalstvo postaja vedno bolj brezupno.
Slovenec, 12. marca 1917
Dva generala premagala petrograjske demonstrante.
Stockholm, 12. marca. Ker so zadnje dni zaprli v Petrogradu skoraj vse pekarne, so jih ljudje naskočili. Policija na konjih je nastopila z golim orožjem in je ubila veliko ljudi. Petrograjski policijski predsednik general Balck in policijski mojster general pl. Halle sta sama vodila čete na množico. Po dvakratnem prejšnjem svarilu so streljali, a tudi množica je streljala na vojake. V mrtvašnice in na klinike Peter Pavlove bolnišnice so pripeljali približno 40 mrtvih in 120 ranjencev. Nemiri so trajali od 28. februarja do ponedeljka 5. marca. Mrtvih je bilo 300 do 400 ljudi. (…)
Slovenski narod, 13. marca 1917
Izgredi v Moskvi.
Haag, 13. marca. Ker se je prevoz živil radi mrazu poslabšal, je nastala v Rusiji lakota. »Times« poročajo iz Petrograda: Vse so ukrenili, da se obrani mir. V Moskvo jo prišlo 6000 kozakov. Javna poslopja in vojašnice so zavarovali s topovi. V Moskvi so demonstranti oplenili nad 500 prodajalen z živili. Policija je bila zadnje dni brez moči.
Slovenec, 14. marca 1917
Revolucionarji zasedli cesarjevo zimsko palačo
Amsterdam, 10. marca ob 12. uri 50 min. ponoči: Sem so došle naslednje brzojavke Reuterjevega urada iz Petrograda z dne 14. t. m. Barka, Protopopova, Sturmerja kakor tudi druge ministre so zaprli. Revolucijonarji so zasedli zimsko palačo. Angleški in francoski poslanik sta pričela pogajanja z izvršilnim odborom. Po poldrugi uri se je Moskva brez prelivanja krvi pridružila revoluciji. Iz Moskve poroča Reuter: Tu je prišlo povodom revolucije do velikih manifestacij. Sestavil se je vojaški komite, ki s pomočjo artiljerijske brigade, 5 pešpolkov in tisočerih črnovojniških čet vzdržuje red. Vojaškega poveljnika v Moskvi, kakor tudi več tisoč orožnikov in policijskih uradnikov so zaprli. Politične ujetnike so spustili na prosto.
Slovenec, 16. marca 1917
Revolucija v Rusiji – car je odstopil
Petrograd, Rusija, 15. marca. – V Petrogradu se je izvršila revolucija, ki je bila uspešna.
Velika ruska država je danes pod provizorično vlado, ki jo je vstrojila duma. CAR NIKOLAJ SE JE ODPOVEDAL prestolu in za regenta je bil imenovan carjev mlajši brat veliki knez Mihael Aleksandrovič. (…)
Vojaštvo je na strani revolucijonarne vlade. Še vedno prihajajo poročila, da je revolucija uspela.
Vojaštvo v Kharkov, 480 milj južno od Moskve, je formalno pristopilo na stran revolucijonarjev. (…)
Glas naroda (New York), 16. marca 1917
Preobrat v Rusiji
Preobrat v Petrogradu se je že delj časa pripravljal. Med stradajočim prebivalstvom je vedno bolj vrelo. Prodajalne kruha so bile že več tednov odprte samo po 2 uri na dan, prekajen slanik je stal 4 krone, meso se je dobilo samo tri dni v tednu, surovega masla sploh ni bilo več. Ljudskemu zastopstvu so zavili vrat in nezmožna vlada je bila brez pomoči, vendar ni hotela ugoditi upravičenim pritožbam dume in ljudstva. Car je dober človek, vendar premalo odločen. Prehranjevalna kriza se je polagoma, pa gotovo izpremenila v prehranjevalno katastrofo (…)
Slovenec, 16. marca 1917
Trhla Rusija.
Razmere v Rusiji se čimdalje tembolj zapletajo. Uradne vesti petrograjske brzojavne agenture, ki gredo v svet preko britanskega Reuterjevega urada, je treba zelo previdno presojati. S tem večjim nezaupanjem moramo sprejemati vesti, ki prihajajo o dogodkih na Ruskem preko Stockholma in Rotterdama. Eno je pa gotovo: car Nikolaj se je popolnoma odpovedal vsem vladarskim pravicam ter se s svojim sinom Aleksejem umaknil v zasebno življenje odstavljenih vladarjev. Svoje nasledstvo je poveril svojemu bratu Mihaelu, ki je igrača v rokah angleške diplomacije in dume, ki je istotako pod angleškim vplivom. (…)
Slovenec, 21. marca 1917
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib
