KPK je julija predstavila analizo delovanja javnega sektorja na področju zdravstva pregledala evidenčna in javna naročila 26 javnih zdravstvenih zavodov na sekundarni ravni desetim največjim dobaviteljem medicinske opreme in ugotovila številna tveganja za korupcijo. Pripravila je priporočila.
Med njimi so izpostavili vzpostavitev skupnega sistema nabave, konkretne ukrepe za centralizirano vodenje javnih naročil, uvedbo nacionalne revizijske službe ter usposabljanje zaposlenih. Od ministrstva na komisiji pričakujejo ustrezno naslovitev zaznanih tveganj in njihovo upravljanje v praksi ter morebitno nadaljnje sistemsko analiziranje pridobljenih podatkov, so poudarili ob predstavitvi poročila.
KPK je v analizi ministrstvu za zdravje in uradu za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu podala tudi priporočila, da aktivno pristopi k pripravi izhodišč za spremljanje uspešnosti poslovanja javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je Slovenija, so poudarili na ministrstvu za zdravje.
Julija je tako po njihovih navedbah urad od javnih zdravstvenih zavodov zahteval, da se z analizo in priporočili, ki se nanašajo direktno nanje, seznanijo, preučijo vsa v njej izpostavljena tveganja in priporočila za njihovo upravljanje, pregledajo interne akte, postopke in način delovanja ter pripravijo odzivno poročilo na analizo.
»Zavedamo se pomembnosti implementacije priporočil, ki jih bomo, tudi na podlagi odziva javnih zdravstvenih zavodov in v sodelovanju s pristojnimi institucijami, implementirali v najkrajšem možnem času,« so napovedali na ministrstvu.
Problematiko korupcije v zdravstvu je sicer 30. novembra obravnaval tudi strateški svet za zdravstvo, ki deluje pri predsedniku vlade. Tako sta na seji predsednik KPK Robert Šumi in vodja službe za nadzor na komisiji Katja Mihelič Sušnik z omenjeno analizo seznanila tudi prisotne člane sveta. Strateški svet je podprl vsa priporočila KPK, je razvidno iz zapisnika seje, ki je objavljen na spletnih straneh vlade.
Hkrati je svet predlagal, da se zakonsko ločeno uredi pravna oblika organiziranja in delovanja zavodov v javnem zdravstvu. Z aktivnostmi je potrebno pričeti čim prej, meni strateški svet.
Na vprašanje, za kakšne spremembe gre, so na ministrstvu za zdravje za STA pojasnili, da strateški svet za zdravstvo predlaga oblikovanje posebne pravno-organizacijske oblike delovanja, ki bi bila v uporabi izključno v dejavnosti zdravstva. Dejavnost zdravstva se močno razlikuje od dejavnosti večine drugih javnih zavodov, ki so pretežno proračunsko financirani. Javni zdravstveni zavodi niso proračunsko financirani, ampak prejemajo plačila za opravljene storitve s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, so pojasnili na ministrstvu.
V okviru zdravstvene dejavnosti sta večjega pomena kot v drugih javnih zavodih zlasti kompetentnost in produktivnost dela zaposlenih ter stroškovna učinkovitost. »Da bi lahko ustrezno stimulirali navedene elemente delovanja, potrebujemo v zdravstvu učinkovita orodja, s katerimi lahko vodstva dosegajo zastavljene cilje,« poudarjajo na ministrstvu.
Po izhodiščih bi zakonsko ločeno pravna oblika organiziranja in delovanja zdravstvenih organizacij temeljila na 100-odstotnem javnem lastništvu, neprofitnosti delovanja ter na zagotavljanju učinkovitih orodij za vodenje in upravljanje, s ciljem zagotavljanja čim večje kakovosti izidov zdravljenja, produktivnosti dela in stroškovne učinkovitosti. Ukrepi so predvideni v okviru spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bo potekala v letu 2024, so napovedali na ministrstvu.