Najbolj, za 1,1 odstotne točke, so letno inflacijo zvišale za 6,2 odstotka višje cene hrane in brezalkoholnih pijač, a se tudi ta rast počasi umirja. Sledile so podražitve v skupini rekreacija in kultura, te so k inflaciji dodale 0,7 odstotne točke, ter podražitve v restavracijah in hotelih s prispevkom 0,6 odstotne točke.
Po drugi strani so bila cenejša kot pred letom dni trda goriva (za 26,4 odstotka), inflacijo so ublažile za 0,4 odstotne točke.
Cene storitev so se v povprečju zvišale za 7,4 odstotka, cene blaga pa za 3,6 odstotka. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 4,7 odstotka, poltrajno blago za 2,3 odstotka in trajno blago za 0,6 odstotka.
Na mesečni ravni so na statističnem uradu zabeležili prvo deflacijo po več kot letu dni. V primerjavi z oktobrom so se cene življenjskih potrebščin znižale za en odstotek.
Največji vpliv na mesečno deflacijo je imela nižja končna cena elektrike. Ta se je zaradi nedavne vladne odločitve za oprostitev plačevanja prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije znižala za 18,8 odstotka ter k deflaciji prispevala 0,8 odstotne točke.
Znižale so se tudi cene trdnih goriv (za 8,7 odstotka), nastanitvenih storitev (za 4,2 odstotka), naftnih derivatov (dizelsko gorivo in tekoča goriva so bila cenejša za 2,4 odstotka, bencin pa za 2,2 odstotka), zdravstva (za 2,1 odstotka) in počitniških paketov (za dva odstotka). Vsaka izmed naštetih skupin je k deflaciji dodala po 0,1 odstotne točke.
Po drugi strani so se v iztekajočem se mesecu podražili sadje (za 3,1 odstotka), različni rekreacijski predmeti, vrtnarjenje in male živali (za 2,4 odstotka), tobak (za 2,2 odstotka) ter oblačila in obutev (za 0,8 odstotka). Vsaka izmed naštetih podražitev je deflacijo zvišala za 0,1 odstotne točke.
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU, je bila novembra medtem 4,5-odstotna, potem ko je bila oktobra 6,6-odstotna. Na mesečni ravni so se cene znižale za 0,8 odstotka, potem ko so se oktobra zvišale za 0,3 odstotka.
Inflacija v območju z evrom navzdol na 2,4 odstotka
Letna stopnja inflacije v območju z evrom je novembra po prvi oceni znašala 2,4 odstotka, kar je 0,5 odstotne točke manj kot oktobra. Na mesečni ravni so cene padle za 0,5 odstotka, je danes objavil evropski statistični urad Eurostat.
Najbolj, za 6,9 odstotka, se je na letni ravni podražila hrana, alkohol in tobak (oktobra za 7,4 odstotka). Storitve so bile dražje za štiri odstotke (oktobra za 4,6 odstotka) in neenergetske industrijske dobrine za 2,9 odstotka (oktobra za 3,5 odstotka). Energija je bila cenejša, in sicer za 11,5 odstotka (oktobra za 11,2 odstotka).
Na mesečni ravni je bila v območju z evrom 0,5-odstotna deflacija. Najbolj se je pocenila energija (-2,2 odstotka), sledile so storitve (-0,9 odstotka) in neenergetske industrijske dobrine (-0,1 odstotka). Hrana, alkohol in tobak so se glede na oktober podražili (+0,4 odstotka)
Slovenija je imela po oceni novembra 4,5-odstotno letno inflacijo, merjeno s harmoniziranim indeksom, kar je 2,1 odstotne točke manj kot oktobra. Na mesečni ravni so cene po tem indeksu upadle za 0,8 odstotka.
Slovenija je imela novembra četrto najvišjo letno stopnjo inflacije med državami z evrom. Višja je bila na Slovaškem (6,9 odstotka), Hrvaškem (5,5 odstotka) in v Avstriji (4,9 odstotka).
Belgija je kot edina novembra na letni ravni zabeležila deflacijo (-0,7 odstotka), najnižjo inflacijo pa sta imeli Italija (0,7 odstotka) in Finska (0,8 odstotka).