Medtem ko naj bi bilo število javnih električnih polnilnic v Sloveniji ustrezno, so polnilnice v naseljih in večstanovanjskih stavbah še vedno ovira na poti v električno mobilnost.
V Sloveniji imamo razmeroma dobro razvejano mrežo javnih polnilnic za električna vozila in kupci električnih avtomobilov, ki živijo v individualnih hišah, se pogosto odločijo za preprosto in stroškovno sprejemljivo vgradnjo polnilnih omaric, ki pospešijo polnjenje. Povsem drugače pa je v večstanovanjskih stavbah, ki so bolj del problema kot del rešitve pri pospeševanju elektrifikacije voznega parka.
Kaj pravi zakon?
Pred dvema letoma sprejeti Zakon o učinkoviti porabi energije med drugim določa tudi obvezno postavitev polnilnic za električna vozila pri novogradnjah, in sicer vsaj eno polnilno mesto na deset avtomobilov, pri čemer se upoštevajo tudi tip avtomobilov, tehnologija polnjenja in zasebna polnilna mesta, ki so na voljo.
Pri novih stavbah in pri večjih prenovah poslovnih stavb je treba vsako deseto parkirno mesto pred stavbo ali v garaži opremiti z električno polnilnico, vsako peto parkirno mesto pa z ustrezno napeljavo, ki omogoča namestitev električne polnilnice. Pri večstanovanjskih stavbah je treba narediti napeljavo na vsakem desetem parkirnem mestu. Pri prenovi to velja za vse stavbe, za katere je potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja.
Največja ovira so soglasja lastnikov
Čeprav se vse pogosteje pojavljajo želje posameznih etažnih lastnikov za postavitev električnih polnilnic v večstanovanjskih stavbah, namere pogosto ostanejo neuresničene. Investicije v večstanovanjskih stavbah se namreč delijo v dva sklopa. V prvega spadajo predvsem vzdrževalna investicijska dela, ki so potrebna za normalno obratovanje in funkcionalnost stavbe. V okvir teh del spadajo tudi energetske sanacije stavb (fasade s toplotno izolacijo, izolacije strehe, hidravlično uravnoteženje sistemov ogrevanja in podobno), ki jih delno sofinancira tudi Ekosklad in so na prednostni listi zlasti pri starejših stavbah. Drugi sklop investicij zadeva predvsem izboljšave na objektih - in sem naj bi spadale tudi polnilnice.
Skromno zanimanje za polnilnice v večstanovanjskih zgradbah
»Postavitev električne polnilnice v garaži ali na parkirišču večstanovanjske stavbe je seveda predvsem v interesu še vedno redkih posameznikov, ki imajo v lasti priključno hibridni ali električni avtomobil. Na nasprotni strani je velika večina etažnih lastnikov, ki potrebe po tovrstni izboljšavi preprosto ne vidijo. Ker vsaka električna polnilnica tako ali drugače predstavlja tudi za manjšino rezervirano parkirno mesto, je razumljivo, da so etažni lastniki prej proti kot za, zlasti v stavbah, kjer posamezne stanovanjske enote nimajo točno določenih pripadajočih parkirnih mest,« pravi Matjaž Tomažič iz podjetja Standom Engineering Otrin, ki deluje na področju upravljanja, vzdrževanja in varovanja objektov v Ljubljani in širši okolici.
Tako se pogosto zatakne že pri pridobivanju soglasja za izvedbo, saj nekateri lastniki v tovrstnih napravah vidijo neposredno nevarnost, nepotrebne oziroma nenujne posege v skupne prostore in dele stavbe ali pa se bojijo povečanja rednih obratovalnih stroškov stavbe.
Verjetna potreba po povečanju priključnih moči namreč praviloma precej poveča fiksne stroške skupne elektrike, izjema pa so stavbe, v katerih so že vgrajeni večji porabniki električne energije
Izjeme v stanovanjskem zakonu
Stanovanjski zakon, ki ureja medsebojne odnose med etažnimi lastniki v večstanovanjskih zgradbah glede izboljšave, kakršna je tudi postavitev električne polnilnice, izjemoma dopušča izvedbo izboljšave znotraj posameznega dela stavbe tudi brez soglasja etažnih lastnikov. Vendar pod pogojem, da poseg ne pomeni poslabšanja za kakšen drug posamezni del ali skupne dele večstanovanjske stavbe in ne spreminja njenega zunanjega videza.
Mogoče vas bo zanimalo tudi:
Ta zakonska izjema pride v poštev v zares redkih primerih, a ker jo upravniki in posamezni etažni lastniki razumejo na različne načine, zainteresirani investitor na koncu pogosto obupa in odstopi od namere. Čeprav teoretično ni kakšnih posebnih omejitev za postavitev skupnih električnih polnilnic, se lahko pojavijo tudi ovire, ki niso vezane na voljo etažnih lastnikov. Gre predvsem za neurejena lastniška razmerja (na zunanjih parcelah ali v skupnih prostorih), v nekaterih primerih pa investitorji naletijo tudi na infrastrukturne ovire, zaradi katerih pristojna nadzorništva podjetja za dobavo električne energije ne morejo izdati ustreznih soglasij.
Sprememb še nekaj časa ne bo
Ko je to mogoče, pa zaradi zakonske zahteve, da morajo biti vse dodatne napeljave v skladu z zakonom o graditvi objektov in drugimi predpisi, zainteresirani lastniki električnega avtomobila opustijo misel na električno polnilnico zaradi visokih stroškov izvedbe. Tako se lastnega polnilnega mesta lahko nadejajo le tisti, ki imajo stanovanje v večstanovanjskih stavbah s svojo lastno garažno hišo in lastniškimi parkirnimi mesti. V prednosti so v novejših objektih ali novogradnjah, kjer so te zadeve dovolj zgledno urejene.
Vloga države je in bo odločilna
Na drugi strani bodo v starejših in velikih blokovskih naseljih električne polnilnice najverjetneje prava redkost, če z ustrezno zakonodajo vmes ne bo posegla država, ki bi predvsem morala jasno določiti pogoje in minimalne tehnične zahteve za izvedbo in uporabo polnilnic. Vsaj dokler se ne bo razmerje med avtomobili z motorji z notranjim zgorevanjem ter vsemi izvedbami električnih in hibridnih avtomobilov bistveno spremenilo, kakšnega posebnega napredka glede električnih polnilnic v večstanovanjskih stavbah ne bo.
Preberite še
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja