Skupina nekdanjih britanskih diplomatov v poročilu z naslovom Svet v letu 2040: prenova britanskega pristopa k mednarodnim zadevam ostro kritizira zunanje ministrstvo, saj ocenjuje, da ima to težave pri zagotavljanju jasnega mandata, pri določanju prednostnih nalog in razdeljevanju denarja. Zato predlaga njegovo reformo in preimenovanje.
Britanija sicer nima klasičnega zunanjega ministrstva, ampak ima FCDO. To je kratica za urad za zunanje zadeve, za zadeve skupnosti narodov (ki povezuje 56 neodvisnih držav, od katerih samo ena ni nekdanja britanska kolonija in ki jim predseduje britanski monarh) in za razvojne zadeve. Del ministrstva je tako tudi nekdaj samostojni oddelek vlade za mednarodni razvoj, ki so ga v ustroj FCDO vključili leta 2020, potem ko mu je tedanji premier Boris Johnson znatno zmanjšal proračun. Johnsonova vlada je združitev razlagala kot priložnost za »izboljšanje kratkoročne diplomacije in za dolgoročno osredotočenje na resnične svetovne izzive za povečanje britanskega blagostanja in varnosti«. Velikim besedam niso sledila velika dejanja.
Združitev ministrstva z oddelkom za mednarodni razvoj, ki je skrbel za pomoč tujini, posebno nekdanjim kolonijam, so nekdanji diplomati med vrsticami razglasili za polomijo. Ocenili so tudi, da FCDO vse prepogosto deluje kot orjaški zasebni urad aktualnega zunanjega ministra, v katerem strežejo njegovim sprotnim zahtevam in željam. Kritični diplomati še pravijo, da je že ime ministrstva zasidrano v preteklosti, da je elitistično in imperialistično, kar naj bi prikazoval tudi njegov sedež, orjaška palača na cesti kralja Karla v četrti Whitehall, v kateri so vsa glavna ministrstva. Gre za klasično razkošno viktorijsko poslopje s »kraljevskim« vhodom, s katerim je vlada hotela navdušiti tuje obiskovalce na vrhuncu britanskega globalnega imperija.
Kakšno sliko kolonizacije manj
Diplomati predlagajo nastanek novega oddelka za mednarodne ali globalne zadeve, ki bi simboliziral potencialno zelo drugačno vlogo. »Sodobnejši sedež z manj slikami iz kolonialistične preteklosti pa bi pomagal pri ustvarjanju bolj delovne kulture in simboliziral britansko prihodnost,« so napisali nekdanji znani britanski diplomati, ki ocenjujejo, da bi bila selitev v skladu z novo vlogo Britanije kot srednje velike sile.
Njihovo kritično poročilo ugotavlja, da Britanija ne more kar tako odmisliti vprašanj, ki jih rojeva njena zgodovinska zapuščina, in vprašanj državnosti. »Izstop iz Evropske unije je odprl številna vprašanja, tudi na Severnem Irskem in Škotskem,« so napisali, »medtem ko nekdanje kolonije vse glasneje zahtevajo odškodnino za čas, ko so bile kolonije, pa tudi za izgubo in škodo, ki sta posledica industrijskih emisij v preteklosti.«
Štirje veliki uradi države
Britanija ima sicer različne dele vlade, ki so v veliki večini držav ministrstva, na Otoku pa so to uradi, ministrstva ali oddelki. Skupaj jih je 24. FCDO in prav tako orjaški Home Office, urad za domače zadeve (kar je v večini držav ministrstvo za notranje zadeve), sta dva tako imenovanih velikih uradov države v vladi Združenega kraljestva. Še dva velika urada sta urad kanclerja državne blagajne, po naše finančnega ministra, in urad glavnega ministra oziroma premierja (predsednika vlade). Vsi drugi deli vlade so ministrstva ali oddelki, čeprav imajo ministri enak rang in plače. Vlada ima na primer ministrstvo za obrambo in ministrstvo za pravosodje, potem pa vrsto oddelkov, denimo za promet, znanost, kulturo, in (spet) urade za Severno Irsko, Škotsko in Wales. Tudi ta delitev kaže, da ima zunanje ministrstvo oziroma FCDO veliko vlogo in težo v ustroju vlade.
