V ameriškem senatu so po trdih pogajanjih uskladili predlog zakona o zaostritvi ukrepov na južni meji v paketu z odobritvijo več deset milijard dolarjev vojaške pomoči Ukrajini in drugim. Vendar se predlogu obeta trnova pot. Že v senatu mu nasprotuje tako del republikancev, ki je naklonjen bivšemu predsedniku Donaldu Trumpu, kot bolj levi demokrati. V primeru potrditve bi romal v predstavniški dom kongresa, čigar republikanski predsednik Mike Johnson je že dejal, da je predlog še slabši, kot si je mislil, da bo. Vse to pomeni, da 60 milijard dolarjev pomoči Ukrajini, ki jo vsebuje predlog, še naprej visi v zraku v času, ko uradni Kijev ocenjuje, da je od te in od evropske pomoči odvisna prihodnost države. EU je dogovor o 50 milijardah pomoči Ukrajini do leta 2027 dosegla prejšnji teden.
Možnost zaprtja meje
Republikanci od demokratskega predsednika Joeja Bidna že dolgo časa zahtevajo ostre ukrepe na meji z Mehiko s trditvijo, da je pod to administracijo postala nevarno prepustna in da predstavlja tveganje za državo. To temo so navezali na vojaško pomoč Ukrajini, češ da gre v obeh primerih za varnostno vprašanje. Bela hiša je analogijo dolgo zavračala, toda decembra je sredstev za Ukrajino zmanjkalo in tudi zato se je rodil sedanji kompromis.
Ta predvideva 60 milijard dolarjev vojaške in druge pomoči Ukrajini, od tega 20 milijard za ponovno zapolnitev ameriških skladišč orožja, izpraznjenih zaradi prejšnjih pošiljk Kijevu. Predvideva tudi 14 milijard varnostne pomoči Izraelu, 10 milijard dolarjev humanitarne pomoči Gazi, Zahodnemu bregu, Ukrajini in ljudem na drugih kriznih žariščih, 5 milijard dolarjev za »odvračanje kitajske agresije« v azijsko-pacifiški regiji na čelu s pomočjo Tajvanu ter 20 milijard dolarjev novega denarja za ukrepe za varovanje meje, vključno s 650 milijoni dolarjev za gradnjo zidu.
Republikanci so v pogajanjih dosegli ukrepe, ki se jih je Bela hiša doslej zelo branila, demokrati pa ocenjevali za nesprejemljive. Tako bodo denimo lahko na ukaz predsednika zaprli mejo za migrante, če bodo na dan našteli več kot 5000 prestopov migrantov brez dokumentov. Pospešili bodo izgone iz države, omejili bodo sprejeme iz humanitarnih razlogov, zaostrili bodo pogoje za pridobitev azila in prekinili s politiko, da lahko prosilci za azil čakajo na obravnavo pred sodiščem na prostosti (in potem tja pogosto ne pridejo). Tako vsaj predvideva predlog zakona – v praksi se je v preteklosti že pokazalo, da azilni centri nimajo ustreznih kapacitet za takšno politiko. Kdor pa bi dobil azil oziroma bi na postopek čakal več kot 90 dni, bi avtomatično dobil tudi delovno dovoljenje.
Velik izziv za McConnella
Del demokratov je nad predlogom zelo razočaran, saj denimo ne govori o poti nezakonitih migrantov, ki so že v ZDA, do državljanstva in pušča v negotovosti tiste, ki so v državo prišli kot otroci nezakonitih priseljencev. Biden predlog trdno podpira, prav tako vodja senatne večine Chuck Schumer, ki je dejal, da »morajo senatorji utišati hrup tistih, ki želijo padec zakona zaradi lastne politične agende«.
To je letelo tudi na republikance in Trumpa, ki je predlog ostro kritiziral. Proti kompromisu je deloval že več tednov, bržkone da prepreči Bidnu politično zmago v volilnem letu. Zato pa kompromis podpira vodja republikancev v senatu Mitch McConnell, ki ga čaka oster obračun s Trumpovo linijo, če naj zagotovi podporo zadosti republikanskih senatorjev, da bi to predstavljalo pritisk tudi na republikance v predstavniškem domu. Senat bo morda o predlogu zakona glasoval že jutri, izid pa bodo napeto spremljali tudi v Kijevu.