»Priporočamo zmanjšanje emisij za 90 odstotkov do leta 2040,« je je danes v Evropskem parlamentu povedal komisar za podnebno ukrepanje Wopke Hoekstra.. Pojasnil je, da je treba podnebno ukrepanje načrtovati »tukaj in zdaj«, zaradi česar je komisija danes tudi predstavila svoje priporočilo, ki bo podlaga za dialog.
»Boj proti podnebnim spremembam je maraton, ne sprint. Leto 2040 se zdi daleč. Vendar pa prej kot začnemo načrtovati in delati za dosego cilja, bolje bomo opremljeni za nadaljevanje in zaključek tega potovanja,« je še povedal komisar. Zato se danes začenja politična razprava s člani Evropskega parlamenta, pa tudi z vsemi relevantnimi deležniki, vključno s podjetji in državljani, je dodal.
Hoekstra je poudaril, da bo neukrepanje vodilo v vse večje ekonomske stroške podnebnih sprememb. S predstavitvijo priporočila želi komisija tudi zagotoviti predvidljivost industriji, gospodarstvu in finančnim institucijam pri njihovih naložbah. Hkrati s podnebnim ukrepanjem pa je treba po njegovih besedah zagotoviti, da bo evropsko gospodarstvo močno in odporno.
Kot so ob tem zapisali v Bruslju, bo treba za dosego 90-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2040 izpolniti več pogojev. Med temi je uresničitev trenutne zakonodaje, ki določa zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za najmanj 55 odstotkov do leta 2030. Poleg tega se mora zeleni dogovor v večji meri usmeriti v razogljičenje industrije. Za zmanjšanje izpustov evropske industrije pa bosta bistvena tudi določanje cen emisij ogljika in dostop do financiranja.
Izvršni podpredsednik Evropske komisije, pristojen za zeleni dogovor, Maroš Šefčovič je kasneje na novinarski konferenci pojasnil, da so pri pripravi priporočila upoštevali ostro globalno konkurenco na področju tehnologij z nizkimi emisijami. Zato je treba po njegovem mnenju tesno sodelovati z industrijo.
Evropska komisarka za energetiko Kadri Simson pa je med pogoji za dosego cilja za leto 2040 izpostavila še prenovo energetske infrastrukture in potrebo po naložbah v energetski sektor. Med letoma 2030 in 2040 bo treba vložiti več kot 670 milijard evrov letno. Obenem se je zavzela za pragmatičen pristop, kar pomeni, da bo treba izkoristiti vse tehnologije. Zato je Bruselj danes predstavil tudi strategijo za upravljanje ogljika.
Vzpostaviti pa namerava še evropsko industrijsko zavezništvo na področju malih modularnih jedrskih reaktorjev, s katerim želi olajšati sodelovanje deležnikov s tega področja na ravni EU in omogočiti umestitev prvih tovrstnih reaktorjev do leta 2030.
