Pretekli teden so z nestrpnostjo pričakovali tako potrošniki kot vlagatelji. Črni petek namreč predstavlja uvod v predpraznično nakupovalno obdobje, čeprav so številni trgovci popuste začeli ponujati že pred zaključkom preteklega delovnega tedna. Z budnim očesom so vzdušje na začetku praznične nakupovalne mrzlice spremljali tudi vlagatelji, da bi ocenili, v kakšni kondiciji je ne samo ameriško, ampak kar svetovno gospodarstvo. Prav kondicija gospodarstva je tista, ki bo v pomembni meri vplivala na uspešnost poslovanja družb, slednje pa je z naskokom najbolj pomemben element za gibanje tečajev delnic.
Za pozitiven sentiment ob začetku predprazničnega nakupovalnega obdobja je poskrbela tudi ameriška centralna banka (Fed). Objava zapisnika zadnjega srečanja je namreč pokazala, da bo pri vodenju denarne politike nadaljevala previdno, kar pomeni, da bodo morebitni dvigi vezani na napredek ali zastoj pri doseganju ciljne inflacijske stopnje. Vlagatelji so omenjeno objavo razumeli kot rahel premik od restriktivne k bolj ohlapni denarni politiki. Trgi tako ocenjujejo, da obstaja 25-odstotna verjetnost, da bo Fed prvič znižal osrednjo obrestno mero marca 2024. Dodaten argument za premik k bolj ohlapni denarni politiki so vlagatelji videli tudi pri objavi podatka o obsegu novih naročil za trajne potrošne dobrine v ZDA. Oktobra je namreč obseg omenjenih naročil upadel za 5,4 odstotka glede na september, kar je drugi največji upad po aprilu 2020, ko je svet doletela pandemija covida, hkrati pa znatno slabše od pričakovanj vlagateljev (–3,2 odstotka).
Pozitivno vzdušje v ameriškem gospodarstvu je potrdil tudi korporativni segment ameriškega gospodarstva. Beseda recesija, ki je še v preteklih četrtletjih polnila predstavitve vodilnih iz največjih ameriških družb o njihovem tekočem poslovanju, je namreč postala že bežen spomin. Do konca preteklega tedna je četrtletne rezultate predstavilo 470 družb, katerih delnice so vključene v osrednji ameriški borzni indeks (S&P 500), pri čemer je bila le še pri 53 predstavitvah poslovanja omenjena beseda recesija. To je precej manj od vrha zadnjega cikla (ko je bilo 237 omemb recesije), ki je bil v drugem četrtletju 2022, hkrati pa je tudi opazno manj kot četrtletje prej (61 omemb). Omenjena dinamika kaže, da vodilni v največjih ameriških družbah ocenjujejo ameriško gospodarstvo kot dovolj robustno, da se bo izognilo recesiji.
Za veselje vlagateljev na monetarnem področju je v preteklem tednu poskrbela tudi stara celina, konkretno evropska centralna banka (ECB). Predsednica te osrednje denarne institucije evrskega območja Christine Lagarde je namreč pojasnila, da dodatni dvigi obrestnih mer morda ne bodo potrebni, saj se inflacija umirja. S tem je vsaj delno nakazala, da se cikel dvigovanja obrestnih mer počasi približuje koncu, kar niti ni presenetljivo, če upoštevamo, da je kondicija evropskega gospodarstva v pomembni meri odvisna od stanja gospodarsko največje članice Nemčije. Bruto domači proizvod Nemčije se je v tretjem četrtletju glede na četrtletje prej znižal za 0,1 odstotka, s čimer se Nemčija spogleduje z recesijo, prav ta zastoj pa bi lahko bil zadosten signal ECB, da zaustavi cikel dvigovanja obrestnih mer, saj bi se lahko v recesiji znašlo celotno območje evra.
