Nepreslišano: Jernej Damjan, nekdanji skakalec, komentator na Eurosportu

Poglejmo primera Luka Dončića in Tine Maze. Če gledamo samo z vidika golih rezultatov, je bila Tina Maze svetlobna leta spredaj, če pa gledamo prepoznavnost v svetu, je svetlobna leta spredaj Dončić. Zakaj? Ker je košarka seveda bistveno bolj priljubljena, še bolj pa zato, ker ima NBA za seboj globalni marketing. Smučarskih skokov pa se do letos marsikje sploh ni dalo gledati, danes je to mogoče vsaj po youtubu. Vse skupaj je povezano tudi s tem, da je na Mednarodni smučarski zvezi veliko starejših ljudi. Ključno je torej, da se ustvari interes, ključ je v marketingu. Potrebujemo globalne sponzorje, ne samo domačih. V skokih je res veliko prostora za oglaševanje, ne nazadnje imamo velike, široke smuči, tudi izpostavljenosti posameznikov na televiziji je veliko. Če se bo zgodil ta preklop, bo več denarja.

Bistveno preveč se po mojem mnenju pogovarjamo tudi o tem, kako bi v skokih preprečili padce, namesto da bi se s tem, kako preprečiti poškodbe pri padcih. Ne mečimo si peska v oči – hočeš nočeš, padci vlečejo gledalce. Lanski skok s padcem Timija Zajca je bil daleč najbolj gledan v vsej sezoni na vseh platformah! In ključno – zgodilo se mu ni nič! Potrebujemo več takšne atraktivnosti, nihče noče gledati skokov, ki se končajo sredi doskočišča. To je tudi razlog, da že dolgo nismo videli svetovnega rekorda v poletih. Namesto da bi stremeli k temu, da bi šli naprej, da bi si denimo zadali cilj, da bi do leta 2050 leteli 300 metrov. Pa bi lahko! V sprintu nikdar ne veš, kdaj se bo pojavil naslednji Usain Bolt, v poletih pa lahko naredimo, da se rekord vsako leto podaljša za dva metra. Zdaj pa se od svetovnega rekorda oddaljujemo. To je narobe. Nedeljski dnevnik

Nepreslišano Jernej Damjan skoki