Ideja, ki je nastala že leta 2004, ko jo je v svoji diplomski nalogi predstavila Cécile Schefer, in jo je mesto St. Gallen začelo uresničevati leta 2011, temelji na prostovoljni podpori pri vsakodnevnih opravilih tistim, ki jo potrebujejo, čas, ki ga temu pa tudi druženju z njimi namenijo, pa se beleži na časovnih računih. Pri tem ne gre za nego, čiščenje ali kuhanje, temveč za pomoč pri vsakodnevnih opravkih, nakupovanju, včasih pa preprosto za kvalitetno preživljanje časa z ostarelimi, ki bi bili sicer osamljeni in prepuščeni samim sebi. Čas, ki ga posameznik zbere na računu, lahko porabi takrat, ko bo sam potreboval takšno podporo, vendar časovni okviri, v katerih banka upravlja privarčevani čas, niso povsem neomejeni, v to »varčevanje« se lahko vključijo le starejši od 50 let. Do božiča, pravi Weibel, se bo na računih zbralo okoli 80.000 ur, ki jih je zbralo okoli 400 »varčevalcev«, kar je za mesto z 80.000 prebivalci veliko, povpraševanje pa od začetka projekta tudi ves čas narašča. Programska oprema, ki jo uporabljajo, izhaja iz Nizozemske in je bila sprva namenjena za mikrokredite v državah v razvoju, danes se za takšen koncept podpore zanimajo tudi v tehnološko razvitih državah, Weibel je svojo banko predstavljal v Pekingu in Hongkongu. Širše gledano časovna banka koristi družbi bolj, kot se zdi na prvi pogled. Starejši, ki potrebujejo podporo, namreč lahko dlje časa ostanejo v domači oskrbi in jim ni treba v dom, kjer je oskrba občutno dražja.

Ljudje v Objektivu Jürg Weibel St. Gallen časovna banka