Danes potrjene podlage urejajo poglavitne vsebine glede izvajanja posojilnega sklada, osnovne značilnosti prihodnjih posojil za gospodarstvo in finančno dinamiko izvajanja ukrepov sklada, so v sporočilu po seji vlade zapisali na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.
Z novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki velja za sistemski zakon na področju odziva države na tovrstne izredne dogodke, je bil med ukrepe umeščen tudi finančni inženiring kot ena od možnih oblik pomoči gospodarstvu. Finančni inženiring ima lahko obliko kreditov ali garancij.
Omenjena zakonska novela za izvajanje finančnega inženiringa predvideva vzpostavitev posojilnega sklada, ki je za odpravo posledic posamezne naravne nesreče lahko oblikovan do vrednosti 100 milijonov evrov, delež vplačil države pa ne sme presegati 30 odstotkov, pri čemer morajo biti proračunska sredstva porabljena v roku dveh let od ustanovitve sklada.
Upravljavec sklada za primer avgustovske ujme bo skladno z določili zakona o javnih financah SID banka. S krediti iz posojilnega sklada bo ta zagotavljala likvidnostno pomoč gospodarstvu, vključno z možnostjo predčasnega (delnega) poplačila kredita. Posojila bo SID banka končnim prejemnikom odobravala kot državno pomoč, skladno s shemo državne pomoči za odpravo posledic naravnih nesreč oziroma tako imenovane de minimis pomoči, ki jih ni treba prijaviti Evropski komisiji.
Vlada se je danes seznanila tudi z oceno absorpcijske sposobnosti potencialnih prejemnikov pomoči. To je novembra izdelalo gospodarsko ministrstvo, v sodelovanju s SID banko pa tudi oceno tveganj. Na podlagi obeh je predlagalo vplačilo 30 milijonov evrov proračunskih sredstev v omenjeni sklad še v tekočem proračunskem letu. SID banka bo medtem prispevala 70 milijonov evrov.
