Prva pravila na ravni EU za posameznike, ki delajo prek digitalnih platform, zanje uvajajo domnevo obstoja delovnega razmerja. Kot zaposleni pri digitalnih platformah, in ne kot samozaposleni, bodo pravno obravnavani, če bodo delali po navodilih in pod nadzorom v skladu z nacionalno zakonodajo in veljavnimi kolektivnimi pogodbami, pa tudi sodno prakso Sodišča EU.
Pri tem se bo upoštevalo nacionalno zakonodajo in veljavne kolektivne pogodbe, pa tudi sodno prakso Sodišča EU. Glede na predlagano direktivo bodo platforme tiste, ki bodo morale izpodbijati obstoj delovnega razmerja, če bodo to želele, so navedli v Evropskem parlamentu.
Direktiva prinaša tudi zagotovila, da platformni delavci ne bodo mogli biti odpuščeni na podlagi odločitve, ki jo bo sprejel algoritem ali sistem za samodejno odločanje. Platforme bodo morale zagotoviti, da bo pomembne odločitve, ki neposredno vplivajo na delavce, nadzoroval človek. Delavce in njihove predstavnike bodo morale tudi obvestiti o tem, kako algoritmi in sistemi za samodejno odločanje delujejo. Z novimi pravili bodo delavci bolje zaščiteni tudi na področju varovanja osebnih podatkov. Platforme med drugim ne bodo smele obdelovati določenih podatkov, kot so izmenjava zasebnih sporočil s kolegi.
Današnji dogovor, ki ga bosta morala Svet EU in Evropski parlament še uradno potrditi, bo prinesel boljše delovne pogoje za več deset milijonov platformnih delavcev, med njimi za raznašalce hrane pri podjetjih Wolt in Glovo ter voznike pri podjetju Uber.
Študija Evropske komisije iz leta 2021 ugotavlja, da sektor platformnega dela zaposluje več kot 28 milijonov ljudi, pri čemer bo njihovo število do leta 2025 po pričakovanjih naraslo na 43 milijonov. Trenutno bi bilo lahko kljub obstoju delovnega razmerja samozaposlenih najmanj 5,5 milijona delavcev.