Prvi intervju ruskega predsednika Vladimirja Putina s kakšnim zahodnim novinarjem po začetku vojne v Ukrajini je pričakovano pritegnil precej pozornosti in sprožil nekaj političnih odzivov zaradi Putinovega ponavljanja že znanih spornih trditev in tudi zaradi bivšega Foxovega voditelja Tuckerja Carlsona, ki je ruskemu predsedniku dve uri večinoma pustil prosto govoriti brez pravih podvprašanj. Na Otoku so bili jezni, ker Carlson ni posegel v Putinovo trditev, da so pogovori o prekinitvi vojne v Ukrajini v Carigradu marca 2022 padli v vodo zaradi tedanjega britanskega premierja Borisa Johnsona, ki da je k temu nagovoril ukrajinsko vodstvo. Predsednica zunanjepolitičnega odbora v britanskem parlamentu Alicia Kearns je dejala, da se je Carlson »udinjal avtokratu, ki je odgovoren za zločine proti človečnosti«, premier Rishi Sunak pa je kot očitno smešne označil besede Putina, da je vojna v Ukrajini posledica Natove širitve na Vzhod. Trditev Moskve o Johnsonovem posredovanju marca 2022 ni nova, nekdanji premier jo je v preteklosti označil za popoln nesmisel.
V evropski komisiji so ocenili, da je Putin v intervjuju »ponavljal stare laži, izkrivljanje in manipulacije ter pokazal precejšnjo mero sovražnosti do Zahoda, kar ni nič novega,« kot je dejala tiskovna predstavnica zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella Nabila Massrali. V evropski službi za zunanje delovanje (EEAS) so v okviru projekta boja EU proti dezinformacijam pripravili analizo izjav ruskega predsednika in na družbenem omrežju X kot dezinformacijo med drugim označili njegovo sporočilo zahodnim državam, naj nehajo dobavljati orožje Ukrajini, če si v resnici želijo konec vojne. Prav tako je po njihovem mnenju dezinformacija Putinova izjava, da ne namerava napasti Poljske ali Latvije, pa tudi, da je Moskva pripravljena na dialog.
Pogajal bi se
V dneh pred intervjujem so se na družbenih omrežjih pojavile trditve, da bi EU lahko ukrepala in Carlsona zaradi intervjuja dala na seznam oseb pod sankcijami. Potem so v Bruslju to zanikali.
Putin je v intervjuju, ki ga je Carlson objavil na svoji spletni strani, dejal, da se lahko boji v Ukrajini hitro končajo, če ZDA prenehajo tja pošiljati orožje. Zanikal je, da bi imel namero napasti baltske države ali Poljsko, in izrazil pripravljenost na pogajanja s Kijevom, če se vrnejo k doseženim izhodiščem iz pogovorov v Carigradu.
Rusijo je predstavil kot žrtev predvsem ameriškega zavajanja z obljubami o neširjenju Nata po razpadu Sovjetske zveze in o tesnejšem medsebojnem sodelovanju. Dejal je, da mu je predsednik Bill Clinton med obiskom v Moskvi na izrecno vprašanje odvrnil, da bi Rusija lahko postala članica Nata, da pa si je po pogovoru s svojimi svetovalci že do večera premislil.
Zahodu je očital gluhost za ruske interese, prelom pa se je po njegovem zgodil leta 2008, ko je Nato v Bukarešti odprl možnost članstva Ukrajine, in potem v začetku leta 2014 z vstajo na Majdanu proti proruskemu predsedniku Viktorju Janukoviču, za kar je obtožil ameriško Cio. Rusija si je potem marca tega leta pripojila ukrajinski Krim, aprila pa se je začela vojna v Donbasu.
Prvi, toda zakaj?
Carlson je pred intervjujem pomagal dvigati prah z izjavo, da si še noben zahodni novinar ni prizadeval narediti pogovora s Putinom po začetku napada na Ukrajino. To so zanikali tudi v Kremlju, rekoč, da intervjuja nobenemu niso odobrili. O Carlsonu pa je Kremelj dejal, da nima protiruske agende. Carlson sam je dejal, da je intervju naredil zato, ker angleško govorečemu prebivalstvu nihče ni povedal resnice o vojni v Ukrajini. Toda kaj novega iz intervjuja ni bilo razbrati.
