Bolj nevaren je javnomnenjski polet skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo (AfD), ki v anketah zaseda že drugo mesto (22 odstotkov). Hkrati se na obeh političnih robovih pojavljajo nove stranke, ki bi utegnile zarezati v volilno bazo uveljavljenih strank. Levo gibanje populistke Sahre Wagenknecht ima le dobra dva tedna po uradni ustanovitvi že 7-odstotno podporo. Na desnem robu se v stranko spreminja društvo Zveza vrednot, ki je s svojimi člani decembra lani sodelovalo na srečanju desnih populističnih politikov in financerjev, ko so razpravljali o možnosti izgona tujcev iz Nemčije ter s tem sprožili okrepitev razprave za prepoved AfD. O dinamiki v nemškem političnem prostoru smo se pogovarjali z dr. Hansom-Ludwigom Buchholzem, politologom in vodjem Inštituta Frank-Loeb.

Zakaj so obrobne stranke, kot sta gibanje Sahre Wagenknecht in Zveza vrednot, postale tako pomemben akter na nemškem političnem prizorišču?

Ali bodo te stranke dejansko uspele, se bo moralo šele pokazati. Zamisel, da bi Zveza vrednot kandidirala kot samostojna stranka, je še zelo nova. Lahko se zgodi, da bo zelo hitro spet izginila. Tudi prejšnji poskusi Sahre Wagenknecht, da bi ustanovila lastno gibanje, so bili zelo neuspešni. Vendar ankete zdaj kažejo velik potencial za njeno novo stranko.

Uveljavljene stranke se teh novih sedaj bojijo. Uspeh AfD in dogodki v drugih državah so pokazali, kako dovzetni so volilci za populistične in ekstremistične stranke. Prav tako ni treba, da bi bile te nove stranke posebej velike, da bi vplivale na politično krajino v Nemčiji. Takoj ko dosežejo več kot pet odstotkov, vstopijo v deželne parlamente in bundestag. In s povečevanjem števila strank je vse težje oblikovati stabilne koalicije. Več ko je v parlamentu malih strank, težje velike stranke vladajo z ustreznimi partnerji iz svojega tabora. Tako nastajajo koalicije, kot je velika koalicija (CDU/CSU in SPD, op. a.) ali semaforska koalicija (SPD, Zeleni in FDP, op. a.), kar lahko pelje v nezadovoljstvo volilcev.

Zakaj se nemška strankarska krajina spreminja?

Tako kot v večini zahodnih držav so tudi v Nemčiji v porastu populistične in ekstremistične stranke. Poleg tega največje stranke ne morejo več pridobiti podpore širokih skupin prebivalstva. Zaradi težav našega časa, kot so podnebne in demografske spremembe ter migracije, so potrebne napredne politične odločitve. Hkrati je velik del prebivalstva konservativen in se s temi nujnimi odločitvami ne more sprijazniti. Zato nove, populistične stranke lažje pritegnejo volilce.

Za Nemčijo je značilno, da je sedanja tako imenovana vlada semaforja zelo nepriljubljena. Najprej je to povezano z dejstvom, da je vlada zelo slabo komunicirala o več pomembnih vprašanjih, denimo o zakonu o ogrevanju in zmanjšanju subvencij za kmete. Obenem so si stranke v tej vladi zelo različne. SPD in Zeleni, ki so pri gospodarski in socialni politiki bolj levi, so v koaliciji s konservativno FDP. Zato prihaja do stalnih nesoglasij pri temeljnih vprašanjih, do številnih polemik in bolečih kompromisov. In zaradi močne AfD, s katero nihče ne more ali noče vladati, so vse bolj verjetne nenavadne koalicije, tako leve kot desne.

Stranka Sahre Wagenknecht naj bi odvzemala volilce levici, desnici in AfD. Kako je mogoče, da odvzema volilce toliko različnim strankam?

Videli bomo, ali se bodo te napovedi inštitutov za javnomnenjske raziskave dejansko uresničile. Vsekakor je stranka Wagenknechtove zaradi svoje populistične narave privlačna za širok krog volilcev. Sahra Wagenknecht namreč radikalno poenostavlja stvari in zato lahko nagovarja ljudi z zelo različnimi potrebami. Sama sebe imenuje levo-konservativna, kar pomeni, da združuje gospodarsko leva stališča s socialno-politično konservativnimi stališči. Tako se na primer zavzema za višje minimalne plače in je proti beguncem. Čeprav je to pogosto protislovno, se sliši dobro. Poleg tega Wagenknechtova nasprotuje priseljevanju, ne da bi imela sloves desničarske ekstremistke, ki se upravičeno pripisuje AfD.

Kaj za CDU/CSU pomeni, da se bo grupacija Zveza vrednot, ki ji je blizu, preoblikovala v stranko?

O tem je še prezgodaj govoriti. Domnevam, da bo Zveza vrednot neuspešna. Le če bo AfD prepovedana, bo nastal prostor za novo skrajno desno stranko.

Zakaj bo neuspešna?

CDU in CSU sta pod sedanjim vodenjem Friedricha Merza in Markusa Söderja v zadnjem času postali veliko bolj konservativni. Razlog za to je v Friedrichu Merzu. Vendar je to tudi odziv na izgubljene volitve. Poleg tega lahko CDU/CSU v opoziciji govori veliko bolj konservativno, kot bi lahko v veliki koaliciji s socialdemokratskim partnerjem.

AfD pa je trenutno izjemno močna v javnomnenjskih raziskavah. Čeprav se je močno pomaknila desno – še bolj, kot je že bila –, se zdi, da to volilcev ne moti. Med AfD in CDU/CSU preprosto ni prostora za novo stranko. Volilci lahko volijo CDU, ki je postala bolj konservativna, ali pa, če želijo kaj še bolj desnega, volijo skrajnodesničarsko AfD.

Ali se bo nemška politika odločila za prepoved AfD? Obstajajo tako zagovorniki kot nasprotniki takšne poteze. Katera je po vašem mnenju boljša?

O prepovedi AfD trenutno potekajo vroče razprave. Pomembno je vedeti, da je v Nemčiji sicer mogoče prepovedati stranko, vendar so zahteve za sprejetje takšnega ukrepa postavljene zelo visoko. Stranki je treba zelo jasno dokazati, da se uspešno bori proti svobodni in demokratični ureditvi Nemčije. Zato obstaja tveganje, da bo zvezno ustavno sodišče odločilo, da je AfD desničarska ekstremistična stranka, vendar ne dovolj desničarska, da bi jo bilo mogoče prepovedati. AfD bi lahko takšno sodbo izkoristila v svoj prid. Ob tem je še težava, da bi volilci AfD, ki so pripravljeni dati svoj glas skrajno desni stranki, obstajali tudi po morebitni prepovedi.

Dolgoročno bi prepoved AfD tako težko rešila problem desničarskega ekstremizma. Zato menim, da zahteva za prepoved ne bo vložena. Tveganje je preveliko, koristi pa na koncu majhne. Lahko si predstavljam, da se bodo namesto tega odločili za kakšen milejši instrument, na primer prepoved mladinske organizacije AfD, izključitev članov AfD iz javnih služb ali ukinitev državnega financiranja stranke.

Minuli konec tedna je v Nemčiji proti AfD in za demokracijo protestiralo približno 1,4 milijona ljudi. Kako je prišlo do tega, da je AfD na drugem mestu v javnomnenjskih raziskavah s približno 22-odstotno podporo? Ali se je vsak četrti nemški volilec pustil radikalizirati?

Zagotovo niso vsi volilci AfD radikalizirani na skrajno desnico. Med njimi je tudi veliko protestnih volilcev, ki želijo s svojim glasom izraziti nestrinjanje s trenutno politiko zvezne vlade. Nekatere so zagotovo zavedle tudi izjave same AfD, da ni skrajno desna stranka, temveč zgolj zelo konservativna. Vendar se med številnimi prebivalci Nemčije vse pogosteje pojavljajo skrajnodesničarska stališča. Znana študija Centra Fundacije Friedricha Eberta je na primer že več let kazala, kako narašča odobravanje nacionalističnih, antisemitskih in rasističnih stališč. AfD ima od tega očitno koristi. 

Nemčija Alternativa za Nemčijo Sahra Wagenknecht Zveza vrednot Hans-Ludwig Buchholz