Glede financ predlagam, da se vodstvo RTV obrne na javnost, v imenu katere deluje. Naj vpraša javnost, kaj predlaga, kakšno je največje javno soglasje za reševanje težav s financiranjem te ustanove. Gotovo ta ustanova mora imeti zagotovljene, od trenutne politike neodvisne finančne vire, sicer ji nova organizacija vodenja nič ne bo koristila, bo na istem kot prej, s finančno odvisnostjo od dobre volje aktualnih oblastnikov, ki se praviloma tudi obnašajo kot oblastniki, ne pa kot izvrševalci volje ljudi. Moj predlog je: obvezni prispevek se poveča na vsaj dvakratno višino ali skladno z inflacijo. Uporabnikom naj bo omogočeno, da plačujemo več, kot je obvezna višina RTV prispevka, da s tem izrazimo podporo neodvisnemu mediju in prispevamo k umiku ali bistvenemu zmanjšanju oglasnih minutaž. Poleg tega se zagotovi dodaten konstanten in od politike neodvisen finančni vir. Reklame se ukinejo. Reklame postajajo resna grožnja normalnemu spremljanju TV programov. Njihova minutaža se povečuje v neskončnost in uničujejo gledalčevo izkušnjo pri spremljanju oddaj ali filmov. Jaz skoraj nobene oddaje več ne gledam v živo, ampak z zamikom, da povozim reklame. Verjetno se s tem predlogom večina ne bo strinjala, a gotovo obstaja kak predlog, ki bo dobil najvišjo podporo – tak predlog, ki ga bo potrdila javnost, naj vodstvo RTV predlaga politiki v sprejem. In ker sta tako politika kot RTV v službi uporabnikov, bo tak predlog moral biti sprejet.
Drugi problem je umikanje tistih zaposlenih, predvsem novinarjev v informativnem programu, ki so bili nastavljeni po političnih preferencah. Selekcija je nujna, kot povsod drugod, vendar na kakovostnih kriterijih. Kdo je na določenem mestu boljši, vemo zelo dobro uporabniki in ve stroka. Torej nas RTV lahko in mora vprašati o tem (on-line ocenjevanje oddaj in novinarjev), in vpraša naj tudi stroko, in tako bodo vsi zaposleni dobili mesto, na katerem so njihove sposobnosti najbolje izkoriščene. Tako kot je RTV javna ustanova, naj bo tudi ocenjevanje njenega dela javno in transparentno.
Imam še dodatno sugestijo. Na splošno velja v medijih in novinarstvu, da je slaba novica dobra novica, zato se vsesplošno išče težave, probleme, afere, kajti to je najbolj aktualno, to ima javnost »najraje«. Za sogovornike se išče predvsem tiste, ki imajo kaj povedati proti. Seveda je najbolj slišno kritizirati aktualno vlado – po osamosvojitvi je bila vsaka vlada takoj na tnalu negativnih mnenj, ocen, poudarjajo se njeni zdrsi, pohvale praktično ni najti. Res je medijska kontrola politike njena pomembna naloga, vendar gre za vprašanje sorazmernosti in objektivnosti. Poglejmo si neprimerno poročanje vseh medijev o zadevi odvzema krav. Sploh se niso upoštevale objektivne okoliščine in strokovni argumenti, ampak se je zadeva takoj prevedla na nivo politike in nasprotovanja kmečkemu lobiju, namesto da bi se problematiziral prav ta kmečki lobi, ki se poteguje za slabega in neodgovornega kmeta in s tem škoduje dobrim in odgovornim kmetom.
Ponovno bi tudi morali uvesti komentarje: dva nasprotujoča komentarja o isti zadevi. Vsak kovanec ima dve plati in naj obe plati dobita svojo priložnost. Odločitev o tem, kateri pogled je bolj pravi, pa naj sprejme vsak sam.
Bojko Jerman, Dolsko