Zaradi ekstremnih razmer, kakršne so bile ta konec tedna, ko je v petek v nekaj urah zapadlo okoli 35 centimetrov mokrega in težkega snega, so v petek ljubljanski živalski vrt zaprli za javnost. »V takih razmerah, kot so bile v petek, se dogaja, da se lomijo tudi večje veje in padajo drevesa, lahko tudi na ograje ograd in jih s tem poškodujejo. Zato so vse ograde velikih mačk opremljene z notranjimi prostori, kamor oskrbniki predhodno namestijo živali, obiskovalci pa si jih lahko ogledajo skozi stekla razgledišč,« je povedala Irena Furlan, pedagoška vodja ljubljanskega živalskega vrta, in dodala, da so k sreči vestni oskrbniki in vzdrževalci hitro zavihali rokave, očistili poti ter oskrbeli in zavarovali živali. Večjim nevarnostim in škodi se jim je uspelo izogniti, saj je bilo poškodovanih le nekaj ograd in objektov. Zaradi sanacije je bil živalski vrt zaprt vse do ponedeljka dopoldne, ko so se prvi in tisti najzvestejši obiskovalci že začeli vračati.
Padlo sedem dreves
Kot nam je povedala Irena Furlan, je zaradi petkovega sneženja padlo sedem dreves, odlomilo se je 12 večjih vej. Padla drevesa in teža snega so poškodovali del ograje pri žirafah. »Odlomljene veje smo uporabili za hrano listojedih živali, tako da so bile koristno uporabljene. Veliko dela smo imeli z odstranjevanjem padlih dreves in vej ter odstranjevanjem snega do vhodov v ograde in do krmišč za živali, da smo jih lahko vse oskrbeli s svežo hrano in vodo,« je povedala. Morali so urediti tudi parkirišče in poti za obiskovalce in zaposlene.
So pa sneg in zimske temperature poskrbeli za idilično snežno kuliso v živalskem vrtu. Med prvimi obiskovalci v ponedeljek dopoldne smo srečali tudi gospo Miro, ki je komaj čakala, da vrata živalskega vrta ponovno odprejo. »Za rojstni dan sem vnučku kupila letno karto, zato zdaj vsaj enkrat na teden dopoldne prideva sem,« je dejala vitalna babica. Poledenele poti na določenih predelih v živalskem vrtu je niso motile. »Treba je gledati pod noge. Vsa Večna pot je pomrznjena. Občudujem ljudi, predvsem starejše, ki v zgodnjih jutranjih urah trmasto rinejo na Rožnik. In to brez derez in palic,« je dodala in prisluhnila želji vnuka, da se odpravita do ovac, ki so zavoljo debelega kožuha brezskrbno beketale in se zunaj pasle.
Živali prilagojene na zimske razmere
Medtem ko smo opazovali ovce, ki imajo tudi dva naraščaja, smo prisluhnili klicu Kalla in Jipa. Morska leva sta brezskrbno čofotala v mrzli vodi, kot da ne bi opazila snega. Živalski vrt Ljubljana ne pozna zimskega spanja, saj lahko številne živali v najlepšem kožuhu ali perju opazujete prav v zimskih mesecih. »Vsaka živalska vrsta ima temperaturno območje, v katerem lahko preživi. To je najnižja in najvišja možna temperatura in ta razpon se od vrste do vrste razlikuje. Temu pa prilagajamo ograde, da so za vsako vrsto primerne tako pozimi kot tudi poleti. Za pravilne življenjske razmere za živali moramo poskrbeti zaposleni,« nam je povedala Furlanova in dodala, da so na zimske razmere prilagojene živali, ki tudi v naravi živijo v okolju, kjer se menjajo štirje letni časi. Tudi zato smo lahko med našim obiskom za ograjo opazovali kanadske volkove, rise, sibirske tigre, lose, severne jelene, perzijske leoparde in še nekatere druge vrste. Tudi lenobno premikanje mačjega pande, katerega debel in ža na oko mehak kožuh se je v soncu obarval skoraj ognjeno rdeče. »Prehrano živali, tako količino kot vrsto hrane, prilagajamo sproti vse leto glede na potrebe vsake vrste živali in glede na letni čas ter kondicijo posamezne živali. Tako da so bili jedilniki ustrezno prilagojeni že pred prihodom nižjih temperatur.«
Seveda so tukaj tudi živali iz toplejših krajev, ki so občutljive za zimske temperature in imajo notranji ogrevani prostor. Skozi steklo smo lahko opazili zadovoljno žirafo, ki je žvečila dopoldansko malico. Tako kot skoraj 50-letna slonica Ganga, ki je naš obisk sprejela v ogrevanem prostoru, je v talnem gretje svoje »dnevne sobe« ležerno uživala levinja. Precej bolj živahno je bilo v notranji »igralnici« vedno zabavnih in glasnih šimpanzov in gibonov. »Oskrbniki jih zaposlijo z različnimi popestritvami in jih tako dodatno spodbujajo, da so dejavne,« nam je pojasnila Furlanova.