V UKC Maribor so napovedali, da bodo tistim zdravnikom, ki so umaknili soglasja za nadurno delo, umaknili soglasja za delo drugje. Umik bo začel veljati istočasno kot umik soglasja za nadurno delo, so pojasnili. »Vodstvo UKC Maribor se je sestalo z vodji klinik ter predstojniki oddelkov, kjer so se dogovorili, da so za organizacijo dela na posamezni kliniki oziroma oddelku zadolženi vodje klinik ter predstojniki posameznih oddelkov. Delo bodo organizirali na način, da bo potekalo čim bolj nemoteno,« so poudarili.
V UKC Ljubljana pa doslej soglasij zdravnikom za delo pri drugih izvajalcih niso preklicali. Soglasja za nadurno delo so sicer preklicali tudi nekateri zdravniki na primarni ravni zdravstva.
Direktor Zdravstvenega doma (ZD) Maribor Jernej Završnik je pojasnil, da je soglasje za nadurno delo preklicalo 33 zdravnikov, kar predstavlja 15 odstotkov zaposlenih zdravnikov. Soglasje je po njegovih besedah preklicalo 60 odstotkov zdravnikov družinske medicine, kar za njih predstavlja velik izziv.
»Tega scenarija si ne želim predstavljati,« je odgovoril na vprašanje, kaj to pomeni za delo v zdravstvenem domu. To namreč po njegovih besedah pomeni, da ni nadomeščanja in preventivnega dela, da bodo »praktično delali po principu dežurne ambulante«.
Preklic soglasij začne veljati 2. marca, je pojasnil direktor, ki upa, da bo sindikat Fides še pred tem sklenil dogovor z vlado, da »se to niti ne bo zgodilo«. Ob tem je napovedal, da bodo sicer v zavodu zdravnikom preklicali soglasje za delo drugje, kar pa da bo sicer povzročilo še dodatne težave. Završnik je sicer prepričan, da stavka ne naslavlja pravih stvari, saj da bi se morali pogovarjati o kakovosti in učinkovitosti dela.
V enotah Osnovnega zdravstva Gorenjske (OZG) pa je doslej soglasja za nadurno delo umaknilo 38 zdravnikov, kar predstavlja 13 odstotkov vseh zaposlenih zdravnikov in zobozdravnikov. Preklici soglasij stopijo v veljavo v roku 30 dni, tako v tem mesecu ne pričakujejo večjih odstopanj. Kot trenutno kaže, zaradi umika soglasij v njihovih organizacijskih enotah ne bo potrebne velike reorganizacije dela oziroma prilagajanja urnikov dežurstev v nujni medicinski pomoči, so pojasnili.
Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides je 15. januarja začel stavko, ki bo trajala do preklica. Zahtevajo ureditev plačnega sistema zdravnikov v posebnem zdravstvenem stebru, določitev karierne poti zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij, vključno z dvigi plač starejšim zdravnikom.
Po več pogajalskih sejah z vladno stranjo, ki sodeč po izjavah predstavnikov obeh strani niso prinesla napredka, je glavni stavkovni odbor Fidesa na torkovi seji soglasno sprejel sklep, da v sredo vodstvom zdravstvenih zavodov predajo preklice soglasij za nadurno delo. Zdravniki bodo tako po besedah predsednika sindikata Damjana Polha delali največ 48 ur na teden. Prav tako ne bodo delali več kot 16 ur neprekinjeno. »To je povsem v skladu z evropsko direktivo o delovnem času,« je pojasnil.
V Slovenskem zdravniškem društvu opozarjajo na posledice umika soglasij
V Slovenskem zdravniškem društvu opozarjajo, da javni zdravstveni sistem vrsto let sloni na nadurnem delu zdravnikov. Ob umiku soglasij za nadurno delo se zdravstvo ne bo vrnilo na raven delovanja pred januarjem, organizacija zdravstva se bo poslabšala, čakalne dobe in dostopnost do specialističnih obravnav pa še bolj podaljšale, menijo.
V društvu se po njihovih navedbah zavzemajo za dostopen javni zdravstveni sistem z boljšimi in varnejšimi delovnimi pogoji. »Številne zdravnice in zdravniki zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo tako, da delajo nadure (z različnimi imeni za delo prek rednega delovnega časa). Z umikom soglasij nastopi konec 'delavcev iz ur'. Mlade generacije imajo druge življenjske vrednote kot pred desetletji,« so zapisali v društvu.
Napovedani umik soglasij s strani ministrstva, ki jih zdravnice in zdravniki potrebujejo za delo pri drugem delodajalcu, bo po njihovem prepričanju povzročil, da bodo javni zavodi izgubili možnost organizacije neprekinjenega zdravstvenega varstva na področjih, ki so deficitarna. Gre za več kot 20 področjih, med njimi so radiologija, anesteziologija, specialna področja kirurgije in interne medicine, nevrologija, urgentna medicina in družinska medicina.
»Izražamo veliko zaskrbljenost, saj bodo številne zdravnice in zdravniki tudi po koncu sedanjih stavkovnih aktivnosti želeli nadaljevati delo v okviru evropske direktive delovnega časa 40+8 ur na teden, kar bo povzročilo, da se javno zdravstvo ne bo več vrnilo na raven delovanja pred januarjem 2024. Vse to bo močno omejilo dostopnost bolnikov do specialističnih obravnav,« menijo. V društvu razumejo stavko zdravnikov kot poskus ohranitve dostopnosti javnega zdravstva z boljšimi in varnejšimi delovnimi pogoji.
V okviru zdravniške stavke so nekateri zdravniki vodstvom zavodov že predali preklice soglasij za nadurno delo, ki bodo večinoma začeli veljati v 30 dneh od vročitve preklica.
Vlada in Fides z novimi predlogi, zdravniška stavka se nadaljuje
Sindikat Fides in vladna stran sta sicer na današnjih pogajanjih podala nove predloge, ki jih morata obe strani preučiti. »Do takrat medijsko ne bomo komunicirali, vsebinske zadeve bomo skušali reševati za mizo in strpno priti do zaključkov,« je povedal predsednik Fidesa Damjan Polh in dodal, da se stavka zdravnikov nadaljuje.
Po besedah namestnika vodje vladne pogajalske skupine Denisa Kordeža je vsem v interesu, da bo dogovor sklenjen v najkrajšem možnem času in da tudi stavko v najkrajšem možnem času zaključijo. »Zato bomo vse svoje napore usmerili v to in tega ne bomo delali pred kamerami in v medijih, temveč za mizo, kamor te zadeve sodijo,« je pojasnil. O vsebini predlogov nista želela govoriti, Kordež pa je dejal, da ima vsaka stran nalogo, da preuči gradiva. Znova se bodo srečali predvidoma prihodnji teden, o pogajanjih in vsebini pa do takrat ne bodo komunicirali z mediji.
