»Želimo popolno demobilizacijo. Civilisti ne bi smeli sodelovati v bojih,« je dejala 34-letna Maria Andreeva, ki je ena od neuradnih voditeljic na novo nastajajočega množičnega gibanja, ki je v Rusiji v zadnjih nekaj tednih dobilo zagon. V gibanja so vključene številne ženske, ki so v vojni izgubile svoje može, sinove, očete in prijatelje. Njihovi bližnji so še vedno na bojišču, zato so se odločile, da organizirajo javne proteste in pišejo odprta pisma, v katerih kritizirajo odločitve oblasti, ki se navezujejo predvsem na mobilizacijo moških. Kot je ta še pojasnila za Guardian, se je gibanje pojavilo septembra, potem ko je Andrej Kartapolov, predsednik parlamentarnega odbora za obrambo, sporočil novinarjem, da v Ukrajini ne bo rotacije vojakov in da se bodo vrnili domov po zaključku posebne vojaške operacije. »Zakaj bi morali naši moški, ki so živeli mirno življenje, v Ukrajino? Če se je naša vlada odločila, da bo napadla manjšo državo, naj se vojska bori, naše ljudi pa pusti pri miru,« je še kritična Andreeva.
Tovrstna gibanja pa niso zgodovinska izjema. Ženske so že večkrat dokazale, da so se zmožne organizirati onkraj tradicionalnih vlog (gospodinjsko in skrbstveno delo), ki jim jih med vojno narekuje družba ter namesto tega strateško odvoditi številna protivojna gibanja. Tudi Rusija ima zgodovino protestov, ki so jih vodile ženske med vojno. Žene in matere so tako denimo med prvo čečensko vojno leta 1994 vodile protivojno gibanje, ki je pomagalo obrniti javno mnenje proti vojni in je imelo pomembno vlogo pri odločitvi Kremlja, da ustavi spopade. Ženske so bile takrat vključene v dobro organizirane skupine, kot je Odbor vojaških mater Rusije (CSM), ki je imel na stotine regionalnih središč po vsej državi. Njihovo sporočilo je bilo predvajano na ruski televiziji v času, ko mediji še niso bili popolnoma podrejeni državi. Odkar pa je Putin leta 1999 prevzel oblast, so ruske oblasti sprejele sistematične ukrepe za 'razbijanje' množičnih gibanj, hkrati pa so prevzele neodvisne medije, ki bi jim lahko omogočili vidnost.
Denar v zameno za molk
Po obsežni invaziji na Ukrajino Kremelj zdaj kriminalizira vse protivojne glasove in izreka stroge kazni običajnim Rusom in Rusinjam tudi že za majhna, skoraj simbolna dejanja civilno-družbenega upora proti vojni. Andreeva je tako primorana komunicirati z drugimi ženami, sestrami in materami vojakov na Telegramu, ki je ena zadnjih platform, ki dovoljuje disidentske glasove. Večino organizacije tako poteka na kanalu Put Domoy, na katerem se je od septembra zbralo že več kot 35.000 članic.
Spopadanje z gibanjem je sicer za Kremelj občutljiva zadeva. Andrej Kolesnikov, višji sodelavec Carnegie Russia Eurasia Center s sedežem v Moskvi je dejal: »Te žene in matere niso del tradicionalnega liberalnega in urbanega gibanja proti Kremlju. Mnoge od njih prihajajo iz Putinove osrednje baze podpore«. Kremelj naj bi bil skrbel tudi buren odziv javnosti, če bi se oblasti na gibanje odzvale preveč agresivno. Putin je zato ubral drugo taktiko in se 'blaženja jeze' žensk lotil tako, da je na skrbno organiziranem srečanju govoril z izbranimi materami vojakov, ki se trenutno borijo v Ukrajini. Guardianova preiskava je pokazala, da so bile ženske, ki so govorile s Putinom, del osebno izbranega kadra mater vojakov, povezanih z oblastmi. Andreeva je Putinovo srečanje označila za »politično predstavo« in opozorila, da naj nekaterim glasnejšim v njeni skupini ponudili denar v zameno za molk.
Razmeroma blag odziv Kremlja je delno mogoče pojasniti tudi s samo strategijo gibanja, saj so ženske dejale, da ne nasprotujejo vojni in ne kritizirajo Putina. »Ne zanima nas, da bi 'zamajale' čoln ali destabilizirale politične razmere,« so zapisale v manifestu skupine. Ker pa njihove zahteve ostajajo že dlje časa preslišane, so podale tudi drugo izjavo, ki je nekoliko bolj uperjena proti oblastem. V slednji so podvomile o politiki Kremlja oziroma o odločitvi, da po šestih mesecih spopadov v Ukrajini iz zapora izpusti obsojene morilce in posiljevalce. Ko Putin med svojim televizijskim nagovorom ob koncu leta ni omenil možnosti demobilizacije, so ženske na Put Domoy zapisale, da je deloval »v svojem običajnem slogu: teatralno, zlobno in strahopetno«.
»Vsi nakupujejo darila in jedo kaviar, mi pa živimo v peklu«
Andreeva je za Guardian povedala še, da je bilo znotraj gibanja najprej veliko različnih pogledov na spopade v Ukrajini, a ker so oblasti ignorirale njihove zahteve, so nekatere spremenile svoje poglede na vojno. Vse večja neenakost, ki jo povzroča vojna, je še dodaten kamenček, ki pripomore k temu, da se ženske počutijo prezrte ne samo s strani oblasti, temveč tudi s strani družbe na splošno. »Država se pripravlja na praznike. Vsi nakupujejo darila in jedo kaviar, mi pa živimo v peklu in v skrbeh za svoje može,« je njihovo stisko ponazorila ena od članic gibanja.
Nova mobilizacija bi omogočila rotacijo vojakov, ki bi mnoge moške lahko pripeljala domov, vendar so ankete pokazale, da bi bila ta zelo nepriljubljena. Sprožila bi namreč lahko podoben val tesnobe in nemirov, kot smo ga videli lani, ko je vpoklic vodil do največjega padca Putinovih ocen, odkar je prvič prevzel oblast. Opazovalci menijo, da je kljub temu prezgodaj za oceno vpliva gibanja ruskih žensk na režim, saj ima ta dolgo zgodovino uspešnega zatiranja kritičnih glasov. Kljub temu pa je njihova jeza že povzročila nekaj nelagodja ter destabilizirala 'sodelovalno' vlogo družbe, ki jo tekom vojne že ves čas prikazuje Putin. Andreeva je odločena, da bo nadaljevala proteste, tudi če bi lahko pristala v zaporu: »Naveličane smo biti dobra dekleta. To nas ni pripeljalo nikamor«.