Politiko razumem v tej smeri: najprej sposobnost poslušanja, vsebinska podpora iskanju ustreznih rešitev, potem pa jeklena volja, da sprejete rešitve spraviš v življenje. Zato mora stranka oziroma koalicija, ki prevzame odgovornost za vodenje države, že na začetku jasno vedeti, kaj sploh hoče.
Novi obrazi, ki so prišli, vsi po vrsti niso imeli pojma, kaj hočejo spremeniti. Prvo leto in pol mandata, ključni reformni čas vsake vlade, so zapravili za nepomembne ali celo škodljive ukrepe, namesto za pomembne reforme, ki so nujne za razvojni preboj. Ta vsebinska izpraznjenost je posledica političnega modela, ki nam ga je uspelo vzpostaviti v Sloveniji, da se nihče več ne ukvarja z vsebino, pač pa je recept za zmago biti proti ... Vzpostavimo nov obraz. Ko ta dokazano ni uspešen, se začne krepiti podpora Slovenski demokratski stranki. In ironično, s tem se spet vzpostavijo pogoji za nov obraz. Do kdaj bo ta začarani krog še trajal? Ne znam povedati, ključ imajo volivci. A trdno verjamem, da je to napačen razvojni model za Slovenijo. Sobotna priloga Dela
