Čudež na Dunajski cesti

Braessov paradoks je zanimiv prometni fenomen. Leta 1968 ga je odkril Artur Pigou, pozneje pa so ga poimenovali po nemškem matematiku Dietrichu Braessu. Temelji na matematičnih formulah in je precej zapleten. Braess ga je definiral nekako takole: »Ali je ena ulica boljša od druge, ni odvisno samo od kakovosti ceste, ampak tudi od gostote toka. Če vsak voznik ubere pot, ki se mu zdi najugodnejša, ni nujno, da bodo vozni časi minimalni.« Vozniki vedno vozijo po najkrajši poti, za katero predvidevajo, da je najhitrejša, čeprav je zaradi zgostitve prometa skoraj enaka kot daljše obvozne poti. Če to pot prekinemo, se vozniki prerazporedijo po drugih daljših cestah, obvozih, ki pa so zaradi prerazporeditve vozil na več obvoznih cest nenadoma hitrejše kot siceršnja na videz najkrajša in najhitrejša pot. Toda če to najkrajšo pot ponovno odprejo, se bodo vozniki ne glede na minulo izkušnjo z obvozi vrnili na to domnevno najhitrejšo in najkrajšo pot. Tako pač deluje človeški um. In tako pač delujejo prometne aplikacije. Ta paradoks so prometni raziskovalci dejansko preučevali v Seulu. Ko so zaradi obnove zaprli eno od mestnih avtocest, se je pretočnost prometa v mestu dejansko pospešila.