V Sloveniji evidenco o delu od doma vodi Inšpektorat RS za delo. Po podatkih, ki jih je posredoval STA, je bilo v predkoronskem letu 2019 za delo na daljavo prijavljenih 2037, leta 2021 217.428, lani 121.981, letos pa do 11. decembra še 69.101 delavec.
Kot je razvidno, je letos daleč največ zaposlenih od doma delalo januarja, 13.546. To je sicer še vedno mnogo manj kot januarja lani, ko je bila na pohodu različica koronavirusa omikron in je v tej obliki delalo 39.304 oseb.
Več kot 7000 ljudi je bilo letos za delo na daljavo uradno zabeleženih še septembra (7478). Najmanj jih je medtem od doma delalo avgusta (3226) in aprila (3585). Od 1. do 11. decembra je bilo za tovrsten način dela prijavljenih 2495 delavcev.
Med posameznimi meseci torej prihaja do različnih številk. Izrazit je skok po aprilu, saj je maja na daljavo delalo 6459, junija 5161, julija pa kljub dopustom 4152 zaposlenih.
Na inšpektoratu ta trend pripisujejo vročinskim valovom, saj si je doma mogoče lažje prilagoditi delovnik kot na lokaciji delodajalca, »govorimo seveda o pisarniških delih«. »Se pa tako ali tako na domu večinoma opravljajo pisarniška dela z uporabo računalnikov in informacijskih tehnologij,« so še navedli.
Potrebna je pogodba od delu na domu
Delodajalci morajo z zaposlenimi, ki delajo na daljavo, skladno z zakonom o delovnih razmerjih skleniti pogodbo o delu na domu, in to ne glede na to, ali gre za novo zaposlitev ali ne, ter v njej določiti pravice, obveznosti in pogoje, ki so odvisni od narave dela na domu.
V zvezi s tem so se sicer obetale novosti v noveli tega zakona, ki pa so nato v različici, ki je bila v DZ dokončno potrjena v začetku novembra, izpadle.
Sprva je bilo namreč načrtovano, da bo mogoče delo od doma po novem odrediti z aneksom k pogodbi o zaposlitvi, delodajalec pa bi se moral v primeru, da bi delavec zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja zahteval delo na domu, odzvati in podati razloge za morebitno zavrnitev.
Na delodajalski strani so nasprotovali velikemu obsegu podatkov, ki bi jih bilo treba po tedanjemu predlogu ob nameravanem organiziranju dela na domu poročati inšpektoratu, saj naj bi predstavljale administrativno obremenitev kadrovskih služb. Sami so se zavzemali, da bi se poročalo le o podatkih, ki so nujno potrebni z vidika nadzora. Upali so tudi, da bi se aplikacijo, povezano z delom na daljavo, izpolnilo na način, da bi bila bolj prijazna v smislu povezovanja z obstoječimi bazami podatkov, omogočanja popravkov in dodajanja možnosti za samodokončanje.
V sindikatih so medtem opozarjali, da tisti, ki delajo od doma, delo pogosto opravljajo v nezdravem delovnem okolju, saj imajo neustrezno delovno površino, stole, svetila in podobno, pa tudi, da delajo bolni, kar vodi v umetno zmanjšanje absentizma in nevarno povečevanje prezentizma.
Minister za delo Luka Mesec je ob sprejemanju novele zakona o delovnih razmerjih napovedal, da bodo zakon kmalu odprli še enkrat, takrat pa naj bi socialni partnerji skušali uskladiti vsa vprašanja, ki so ostala nerešena, torej tudi delo od doma.
Na inšpektoratu so medtem za STA izpostavili, da je delodajalec že zdaj »dolžan delavcu zagotavljati varnost in zdravje pri delu tudi na lokacijah, ki so zunaj lokacij delodajalca in za katere se dogovorita z delavcem«.
»Tudi domače delovno okolje mora izpolnjevati pogoje za varno in zdravo delo na enak način, kot če bi se isto delo opravljalo na lokaciji delodajalca. To velja tako za javni kot zasebni sektor oziroma povsod, kjer velja zakonodaja s področja varnosti in zdravja pri delu,« so navedli. »Za ta namen mora oceniti novo nastala tveganja, preveriti ustreznost razmer na domu in sprejeti tudi morebitne potrebne ukrepe za delo na domu,« so pristavili.
Inšpektorji sicer nimajo neposrednih pristojnosti za nadzore v zasebnih prostorih delavcev, ki opravljajo delo na domu, zato takšnih nadzorov ne opravljajo.
