Ruski predsednik Vladimir Putin v svojem govoru na televiziji v soboto opoldne, dan po terorističnem napadu, v katerem je umrlo vsaj 133 ljudi, ni niti enkrat omenil Islamske države, čeprav je ta preko svojih uradnih kanalov na Telegramu prevzela odgovornost za napad in čeprav je vsem poznavalcem te teroristične organizacije jasno, da je to njeno delo. Med drugim pokol v koncertni dvorani pred začetkom nastopa rock skupine na obrobju Moskve spominja na tistega na rock koncertu v Parizu 13. novembra 2015, ko je umrlo 90 ljudi.
Putin je teroriste označil za »tujce« in poudaril, da so poskušali zbežati v Ukrajino. Dejal je tudi: »Po podatkih, ki smo jih dobili, so na ukrajinski strani pripravili prehod, ki bi (teroristom) omogočil prečkanje ruske meje.« Torej naj bi v Kijevu organizirali beg teroristov in jim omogočili, da zapustijo Rusijo. A ni jasno, kako bi prečkali mejo, kjer sta frontna črta in vojna v svoji surovi neposrednosti. Sicer je eden od domnevnih teroristov na ruski televiziji po aretaciji izjavil, da so 4. marca prišli iz Turčije. To so zatem v ruskih medijih odstranili s posnetkov, saj Putinova Rusija noče na ta način poslabšati odnosov s Turčijo. Ostalo pa je priznanje enega od teroristov, da je dobil pol milijona rubljev (5.000 evrov), kar bi lahko dejal pod prisilo, ker so ga mučili. Poleg četverice napadalcev je policija aretirala še sedem ljudi, ki naj bi pomagali pri napadu. Pri nobenem od enajstih ruski organi pregona (še) niso razkrili identitete.
Skratka, v tem svojem televizijskem nastopu je Putin večkrat omenil Ukrajino, niti enkrat pa Islamske države. Vsi se zdaj sprašujejo, kaj pomeni njegova grožnja, da bo treba kaznovati tiste, ki stojijo za tem terorističnim napadom.
Še preden se je Putin v soboto opoldne govoril, je njegov zvesti sodelavec Dmitrij Medvedev, sicer nekdanji dolgoletni premier in v letih 2008-2012 tudi predsednik države, na Telegramu zapisal: »Če se bo ugotovilo, da gre za teroriste režima iz Kijeva, je treba vse najti in jih likvidirati brez milosti!«
Tudi ruski mediji so se od petka zvečer ves čas vrteli okoli možnosti, da Kijev stoji za terorističnim napadom in niti enkrat niso omenjali Islamske države. Ker pa 80 odstotkov Rusov spremlja le ruske režimske medije, 80 odstotkov Rusov ne ve, da je napad izvedla Islamska država. Za njih in še prej za Kremelj priznanje Islamske države, da je izvedla pokol, ne obstaja. Najbrž pa je le vprašanje časa, kdaj bo teh 80 odstotkov Rusov izvedelo resnico od 20 odstotkov, ki spremljajo novice na internetu in v tujih medijih. Spomnimo naj, da se je po terorističnem napadu Al Kaide 11. marca 2004 na madridski železniški postaji, ko je umrlo 193 ljudi, tedanja konservativna vlada sprenevedala s trditvijo, da gre za zločin baskovskih teroristov, zaradi česar je nekaj dni zatem izgubila parlamentarne volitve, na katerih bi sicer zmagala.
Je Kijev sodeloval z Islamsko državo?
V Kijevu zanikajo vsako vpletenost v napad in so zaskrbljeni zaradi odziva Kremlja in ruskih medijev. Vsekakor tudi ni šlo za sodelovanje med Islamsko državo in Kijevom. Ukrajina namreč pripada zahodnemu taboru, katerega najhujši sovražnik je prav Islamska država, ki je samo lani po svetu izvedla več kot petsto terorističnih napadov, večinoma sicer v islamskih državah. Če bi res prišlo do takšnega sodelovanja med teroristi in Kijevom, potem to ne bi moglo ostati dolgo skrito in Ukrajina bi ob razkritju povsem izgubila zahodno pomoč, s tem pa tudi vojno proti Putinovi Rusiji. Skratka, Ukrajinci bi v tem primeru preveč tvegali, zato najbrž nikoli niso niti pomislili na to, da bi imeli stike z Islamsko državo.
Zakaj je bil Grozni zravnan z zemljo?
V resnici vsi ti odzivi iz Kremlja in ruskih medijev ne obetajo nič dobrega. Septembra 1999 so bili teroristični napadi v Moskvi in v dveh drugih ruskih mestih z več kot 300 mrtvimi, zaradi česar je ruska vojska začela drugo čečensko vojno in pozimi 1999/2000 zravnala Grozni z zemljo, kar se v Evropi po letu 1945 ni zgodilo z nobenim drugim mestom. Menda so prav ti dogodki pripeljali Putina na oblast, izkazal se je namreč kot odločen politik. Nekateri celo trdijo, da je omenjene teroristične napade leta 1999 organizirala ruska tajna služba FSB, da bi bil možen obračun s čečenskimi separatisti in da bi se Putinu omogočilo prevzem oblasti. In v petek zvečer je ena od ukrajinskih tajnih služb, še preden je Islamska država prevzela odgovornost za pokol, izjavila, da gre za namerno provokacijo ruskih tajnih služb po Putinovem ukazu.
Neuspeh Putinovega režima
V resnici gre pri sedanjem terorističnem napadu za hud neuspeh Putinovega režima, ki je tako pokazal svojo nesposobnost, da poskrbi za varnost v glavnem mestu. To velja toliko bolj, ker je 7. marca ameriško veleposlaništvo posvarilo pred nevarnostjo terorističnega napada v Moskvi, kar je zatem Putin označil za provokacijo. Sicer na družabnih omrežjih nekateri Rusi zdaj vidijo v tem ameriškem svarilu dokaz, da so sami Američani za tem pokolom. Gotovo pa bodo Rusi po tej tragediji, ki jih je hudo prizadela, še bolj kot doslej stali za Putinom, podobno kot so Američani za Georgom Bushem mlajšim po 11. septembru 2001.
Ruska tajna služba FSB, kjer bo vsekakor prišlo do čistk, najbrž tudi zato ni mogla preprečiti petkovega pokola, ker preveč išče samo Ukrajince, ki se želijo vtihotapiti v Rusijo, da bi izvedli sabotaže, pozabila pa je na islamistične teroriste. Tako se je Islamski državi odprla možnost pokola v sami Moskvi.
Če pa je res, kar je v petek zvečer na Telegramu sporočila Islamska država, potem so po pokolu štirje teroristi sprva celo brez težav zbežali, ker FSB ni dovolj hitro posredovala v tako varovanem mestu, kot je Moskva v času vojne v Ukrajini. Napad se je začel 20.15, specialci pa so šele ob 21.07 obkolili koncertno dvorano, ki je bila tedaj že v ognju. Kot je razvidno iz fotografij Islamske države, na katerih so teroristi pred napadom, so v soboto zjutraj štiri teroriste, ki morda niti niso pričakovali, da bodo živi ušli iz koncertne dvorane, v resnici ujeli.
Menda Putin pripravlja novo mobilizacijo
Putin hoče zdaj ta neuspeh svojega režima obrniti sebi v prid tako, da s prstom kaže na Ukrajino in da bo verjetno napad imel za opravičilo za še bolj brutalno vojno proti Ukrajini, kot je bila doslej. Že v dneh pred pokolom v koncertni dvorani v Moskvi so se ruski napadi v Ukrajini okrepili, zlasti na milijonsko mesto Harkiv. Danes zjutraj pa je ruska vojska z izstrelki silovito napadla Kijev in na zahodu države Lviv, ki ima tudi skoraj milijon prebivalcev. Medtem Ukrajinci napadajo na ruskem ozemlju predvsem mesto Belgorod in rafinerije, kar hočejo v Beli hiši ustaviti, saj se v ameriškem volilnem letu na ta način bencin draži tudi za ameriške voznike.
Vsekakor Putin po tem »porazu v Moskvi« potrebuje večjo zmago. Možno je, da bo izkoristil pokol v koncertni dvorani za novo množično mobilizacijo, ki si jo po nedavni veliki zmagi na predsedniških volitvah lažje privošči. To mu bo omogočilo, da bo še povečal pritisk na fronti, kjer Ukrajincem že tako primanjkuje vojakov, zlasti pa očitno topovskih granat. Predvsem zato so zdaj Ukrajinci zaskrbljeni.
Nova velika mobilizacija Rusov je verjetna tudi zato, ker Kremelj tokrat prvič uporablja izraz vojna namesto specialna operacija. Govornik Kremlja Dmitrij Peskov je v petek, nekaj ur pred terorističnim napadom, izjavil: »Smo v vojni. Res je, da smo začeli s specialno operacijo, a potem je prišlo do oblikovanja mednarodne klike, ko so zahodne države začele sodelovati na strani Ukrajine, in za nas je specialna operacija postala vojna.« To lahko tudi pomeni, da bo vojna še hujša. Ukrajina je zdaj v težavah, ker ZDA, ki so doslej prispevale več orožja in streliva kot vse druge države skupaj, vse manj pomagajo. Ruska vojska pa krepi napade, ker vidi, da se Ukrajinci vse težje branijo. Putin je napovedal, da bo zasedel še 70 kilometrov pasu ukrajinskega ozemlja, da bi tako preprečil napade na Belgorod. Najbrž je njegov cilj tudi milijonska Odesa ob Romuniji, ker bi tako ukrajinsko gospodarstvo spravil na kolena. Odesa je namreč za Ukrajince kot njihovo daleč najpomembnejše pristanišče okno v svet.
Sicer se je še v petek zvečer zdelo, da bo krvav teroristični napad na obrobju Moskve zbližal Zahod in Rusijo, saj so zahodne države kljub Putinovi agresiji v Ukrajini pokazale solidarnost z Rusijo in brez zadržkov obsodile zločin. Če pa bo Putin zdaj po tem pokolu okrepil napad na Ukrajini, bi lahko Zahod in Rusija postala še večja sovražnika, kot sta bila doslej.
