Vstajam ob štirih zjutraj. Prve tri ure v dnevu se posvetim izbranim vprašanjem, ki jih običajno napišem kar na liste, te pa prilepim na steno. Ne brskam po internetu, niti ne kličem nikogar. Ko prideta tišina in dolgočasje, se rodijo tudi inovacije. Okoli desetih »preklopim« v posel, od dvanajstih dalje odgovarjam na e-pošto, nikoli prej. Finančne odločitve sprejemam samo zgodaj, proti večeru smo namreč bolj emocionalni. Na kratko rečeno: v svetu, ki teče vse hitreje, se upočasnjujem. Nisem na nobenem družbenem omrežju. To je oblika moje samoobrambe.
Kako vas je nagovorila Slovenija? Prvič ste pri nas.Ljudje se neprestano opravičujejo – od hotelirjev do gostincev, češ da ste samo majhna država. No, menim, da ste lahko ponosni. Vsekakor pa ste pri prelomnem vprašanju: ali boste izbrali inovacijo in sprejeli težke odločitve o perečih temah. Če boste stoodstotno sledili Evropski uniji, boste kolonizirana država, v ničemer ne boste izstopali. Bodite pozorni na spremembe, ki jih prinaša mejni davek na ogljik.
Pravite, da ima poslovna strategija tri ključne točke: vedeti, na kaj se ne osredotočiti, vedeti, po čem se razlikujemo od drugih, in tretjič, vedeti, kaj je treba narediti. Bi morale države delati po tem principu?Prvi del strategije, torej vedeti, česa ne početi, bi za vašo državo zagotovo pomenil, ne narediti vsega, kar vam narekuje Evropska unija. Ohraniti je treba več finančne neodvisnosti, več neodvisnosti v finančnih transakcijah. Ne potrebujete več proizvodenj, izogibajte se oblik pokojninskega in zdravstvenega sistema, ki vas pokopava. Ste majhni, zato ste lahko hitri in okretni. Drugo vprašanje je, kje se razlikovati. Določite lahko višino davka tujim podjetjem, omejite lahko število tujih podjetij, pa še ta bi lahko imela v Sloveniji samo sedeže, ne proizvodenj. Lahko bi bili drugi Liechtenstein Evrope. Drugi del razlikovanja je način financiranja. Malo prej sem govoril z vašimi predstavniki avtomobilske industrije, povedali so mi, da so v škripcih – kadar naročilo iz Nemčije zamuja, se jim vse ustavi. Svetoval bi jim financiranje zalog za vse sosednje države, ki so prav tako del dobavne verige avtomobilske industrije. Tako bi postali Amazon skladišč. Tako bi postali lastniki. Tudi zdravstveno oskrbo bi bilo treba specializirati. Dubaj je dober primer.
Ali ste optimist?Sem. Smo blagoslovljena generacija, bolj kot katera koli doslej. Živimo v najboljših časih, živimo kot kralji. Nikdar ni bilo boljše infrastrukture, več prostega časa, pravic, svet je povezan, živimo lahko dlje, razumemo več in čutimo več. Res je, časi se spreminjajo hitro, a sposobnost prilaganja ljudi je prav tako izjemna. Prihodnost rišemo gršo, kot je v resnici. Za marsikateri preteč scenarij, razen medijskih zgodb, ni znanstvenih dokazov. Najboljši primer je regulacija okoli mejnega davka na ogljik. Izpušni plini predstavljajo majhen delež. Smo kot otroci, ki sedimo na zadnjem sedežu v avtomobilu, radi pa bi nadzirali voznika, vreme in razmere na cesti. Marsičesa ne vem, vem pa, da so ljudje sposobni velikih prilagajanj. Slovenija je krasen primer. Evropska centralna banka se je odločila, da z uvedbo davka na uvoz ogljika v EU ne bo več merila BDP, ampak ogljični kredit.
So ogljični krediti priložnost za Slovenijo?Da. Ogljični krediti delujejo kot dovoljenja za emisije. Ko podjetje kupi ogljični kredit, pridobi dovoljenje za ustvarjanje ene tone emisij ogljikovega dioksida. V Slovenji imate veliko gozdov. Kdo so njihovi lastniki? To je vaša priložnost. Ogljični krediti so še nerazvit mehanizem.
Vaše osupljive reference pričajo o mogočnih odločevalcih, kaj je vaše vodilo, ko jim pomagate razvijati strategije?Pred leti so me vodile vrednote, danes ne. Vrednote enostavno ne sodijo v strategijo. Številni na tak način neupravičeno zahtevajo, da ponotranjimo njihove vrednote. Recimo opredeljevanje do vojne v Ukrajini. Deset let sem sedel v upravi Gazproma (največji proizvajalec zemeljskega plina na svetu, s sedežem v Moskvi). Seveda Rusi niso slabi ljudje, številni verjamejo, da je Putin dejansko dober. Podobno je z energetsko krizo v Evropi. V resnici ni razlogov, da plačujete tako visoke cene za zemeljski plin ali nafto. Težave nastanejo vselej, ko strategijo prodajate skupaj z vrednotami.
Ali obstaja za vas absolutni ne, nekaj absolutno nedopustnega?Zavrnil sem štiri posle. Eden je bil z Američani. Sedel sem z Obamo in Trumpom. Najbolj me je odvrnil način, kako sta me obravnavala. Odziv na to, da sem z Danskega, je bilo navdušenje nad tem, da na naših javnih kopališčih ženske smejo hoditi naokrog, plavati ali se sončiti zgoraj brez … Seveda nismo prišli do nobenega zaključka.
Se počutite osebno odgovorne za strategije, ki jih soustvarjate?Naj odgovorim z dvema primeroma. Na sestanku Evropske digitalne agende sem dal jasno priporočilo, ki ga niso upoštevali. Naredili smo veliko napako, da smo dovolili, da starši nadzorujejo, kako digitalizacija vpliva na njihove otroke. Regulativa bi morala biti bolj striktna – otroci do 16. leta ne bi smeli imeti dostopa do družbenih omrežij, enako ne do uporabe pametnih telefonov ali chatGPT. Prepričan sem, da je del evolucije človeka naučiti se misliti. Odgovorov za domače naloge ne sme dajati chatGPT, zdaj pa se to dogaja. Otroci se morajo naučiti ne le snovi, tudi razmišljanja. Žal me niso poslušali …
Prav tako sem decembra lani odkorakal z zasedanja Svetovnega ekonomskega foruma. Tam sem 14 let postavljal agendo za industrijo 4.0. Povedal sem, da se bojim, da je davek na ogljik napačna stvar. Sami postajamo natančno to, kar pravimo, da je narobe z Rusijo. Davek je centralizirani bančni sistem, popolni nadzor. Podobno kot bi omejili, koliko mesa lahko pojemo, ali določali, kakšen avto smemo imeti. V teh primerih odločevalci želijo doseči javni konsenz, s pomočjo prej omenjenih vrednot, in nato upravljati naše delovanje. Kdor se ne vede skladno s tem, se ga kaznuje. Podobno je na Kitajskem … Vedeti moramo, da je načelo demokracije disrupcija, to jo ohranja živo in zdravo. Več nadzora pa ju utiša.
Kdo je za vas voditelj?Devetindevetdeset odstotkov strategij propade, tudi zato, ker je večinski del našega delovanja reaktiven. Če bi Slovenija želela razvijate svoje voditelje, mora najprej razviti skupnosti. Ker ste majhna država, se take skupnosti utrdijo – delijo se informacije, krepijo veščine. V velikih državah je to skoraj nemogoče, ker takoj nastopi moment tekmovalnosti.
Kaj mora imeti voditelj, da bi pridobil sledilce?Obstajajo različni voditelji, vsak ima kaj sebi lastnega. Sigma voditelj ne hrepeni po voditeljstvu, vendar pa v skupini avtomatično dominira, alfa voditelj je njegovo nasprotje – potrebuje občinstvo, je odličen v dobi rasti, saj deluje po načelu ukaza in hierarhije. Feminilni vodja pa vodi s konsenzom. Rekel bi, da je danes alfa voditelj v izumiranju, saj je feminizem zabrisal jasno vlogo moškega. Ženska je postala močna, moški šibak, ne zavedajoč se, da potrebujeta drug drugega.
Zakaj bi ukinili vse nazive v podjetjih? Dejali ste, da bi morali biti vsi projektni vodje, vsaj znotraj organizacije, nazivi, če že, naj bi bili pomembni zgolj za javnost.Središče podjetja so sposobnosti – to so ljudje in veščine. Če investirate v ljudi, se bodo ti spremenili. Ključna veščina je projektni menedžment, odlično orodje je Ganttova tabela. Če smo vsi projektni vodje, se bomo med seboj podpirali, ustvarili bomo timskega duha in se oddaljili od hierarhije. Naše vlogo bodo bolj fluidne. Tako delujejo v podjetju Lego.
Kako kot futurist napovedujete lastno prihodnost?Usmeril se bom v svojo otroke in vnuke. Mladim moramo dati upanje. Prihodnje leto se bom upokojil.