Sem na drugi celini in v povsem drugačni kulturi od naše. Kot bi se preselila iz digitalnega v analogni svet, od visokih tehnologij k manualnosti, iz (navidezne) urejenosti v kaos, ki pa ima svoj red, smisel in ravnotežje. V tem svetu se vse upočasni in poenostavi. Kje sem? V Indiji. Četudi je drugače kot doma, je človeška nrav podobna. Ljudje so kot pri nas prijazni in grdogledi, topli in grobi, sebični in radodarni, prijetni in odbojni. Le zrak je bolj prepojen z bujnimi vonjavami kadil, dišav in začimb ter tudi z razpadajočim smetjem in zatohlo umazanijo. Čutila so zasičena z zvoki, vonji in okusi, s sončno bleščavostjo, slikovito barvitostjo, z zvoki rikš, mopedov, avtov in tovornjakov, z laježem psov in kikirikanjem petelinov, s prepevajočimi uličnimi prodajalci, z molitvami iz številnih templjev in šol.
Ko prispem semkaj, za nas različno družbo in kulturo, odložim veliko vlog, ki jih igram doma. Tukaj niso potrebne, nimajo svojega mesta in tudi ne pomena. Vseeno je...