Kot zadnja so se na ruskih predsedniških volitvah včeraj zaprla volišča v najbolj zahodnem delu države – v Kaliningradu. Po 99,36 odstotkih preštetih glasovnicah je ruski predsednik Vladimir Putin dobil 87,32 odstotka glasov. Nobenih dvomov ni bilo, da bo izvoljen še za peti predsedniški mandat. A tokrat je želel zmagati z velikim odstotkom glasom in visoko volilno udeležbo. Vse to naj bi njegovo pozicijo na čelu države dodatno legitimiralo, čeprav so na Zahodu že pred začetkom glasovanja tokratne predsedniške volitve opisali za nesvobodne in nepoštene.
Volilna udeležba naj bi tokrat že popoldne presegla tisto s predsedniških volitev leta 2018, ko je Putin ob 67,5 odstotni volilni udeležbi zmagal s 77,53 odstotki glasov. Glasovanje je potekalo tudi na pripojenih ukrajinskih območjih, kar so v Ukrajini ostro kritizirali. Prvič so v Rusiji glasovali tudi po elektronski poti. Poleg Vladimirja Putina je tako svoj glas po podatkih volilne komisije oddalo še več kot osem milijonov ljudi.
V Beli hiši so po objavi rezultatov poudarili, da volitve v Rusiji niso bile ne svobodne ne poštene glede na to, kako je Putin pozaprl politične nasprotnike in drugim preprečil kandidaturo. Tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ocenil, da so bile ruske volitve »nelegitimna imitacija« volitev in da poskuša Putin, ki bi moral biti v Haagu, vladati za vedno.
Pozivom so sledili tisoči
Pred tokratnimi volitvami je obstajalo precej ugibanj, ali bodo ljudje sledili pozivom pokojnega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega, da naj ljudje pridejo in volijo za kogar koli od ostalih treh kandidatov. Ta poziv je pozneje dopolnila še njegova soproga Julija Navalna, ki je ljudi pozvala k mirnim protestom na voliščih, kamor naj se v nedeljo opoldne množično odpravijo oddati svoj glas, na glasovnice napišejo ime Navalni ali volijo za katerega od Putinovih nasprotnikov. Na mnogih voliščih po Rusiji se je dejansko včeraj opoldne na protestih, ki se jih je prijelo ime »Opoldne proti Putinu« zbralo na tisoče ljudi.
Predvsem mlade, pa tudi pripadnike drugih generacij so na teh volilnih protestih zasledili tuji novinarji v Moskvi, St. Peterburgu in Jekaterinburgu. Tudi pred številnimi ruskimi veleposlaništvo v tujini se je opoldne ponujala podobna slika. Ljudje so mirno stali v vrstah in nato oddali svoj glas. Rusko prebivalstvo je tako dokazalo, da je opozicijski duh kljub ostri represiji režima še kako živ. Aretiranih je bilo okoli 70 oseb, razlogov za aretacijo pa oblasti niso pojasnile.
Opozicija: naš cilj je bil dosežen
Množice so se prav tako zgrinjale na grob Navalnega, kjer je nekdo pustil majhen listek z zgovorno vsebino: »Njega smo želeli za kandidata!« Njegova pokojna žena se je protestov udeležila pred ruskim veleposlaništvom v Berlinu, kjer so jo čakajoči na glasovanje sprejeli s klici »Julija! Julija«. Cilj opozicije je bil dokazati, da nasprotovanje Putinovemu režimu obstaja, in da je teh ljudi v Rusiji kar nekaj.
»Pokazali smo sebi, vsej Rusiji in svetu, da Putin ni Rusija, temveč da je Putin prevzel oblast v Rusiji. Naša zmaga je v tem, da smo ljudje premagali strah, da smo premagali osamljenost - veliko ljudi je videlo, da niso sami,« je ocenjeval Ruslan Šavedinov iz Protikorupcijske fundacije, ki jo je ustanovil pokojni Navalni.
V prvih dveh dneh volitev so se na nekaterih voliščih sicer kazali drugačni znaki upora – posamezni volivci so v volilne skrinjice vlivali barvo, nekateri so slikali svoje glasovnice, na katere so napisali protiputinovska gesla, na eno volišče v St. Peterburgu je poletela molotovka.