Zato bi tudi bilo perverzno, če bi v imenu boja proti inflaciji varčevali pri socialnih transferjih, ne pa pri dobičkih podjetij in bank. Naša vlada bo sredstva za sklad za obnovo črpala iz prenapihnjenih bančnih bilanc in povišanega davka na dobiček. Bančne bilance so dovolj zgovorne same zase: do konca septembra so banke v Sloveniji ustvarile 819,1 milijona evrov dobička pred davki, kar je 123,5 odstotka več kot lani. Kako jim je to uspelo? Tako, da so ob višanju obrestnih mer ECB svoje obresti višale le kreditojemalcem, ki obresti bankam plačujemo, »pozabile« pa so povečati obresti varčevalcem. Tu imamo lep, domač primer tega, kar je ugotovila Christine Lagarde. Mladina
Nepreslišano: Luka Mesec, minister za delo, podpredsednik vlade
Razmere so zapletene. Gospodarska rast upada, Nemčija, naš največji izvozni trg, je v tehnični recesiji, hkrati pa imamo še vedno visoko inflacijo. Včasih bi temu rekli stagflacija. Evropska centralna banka (ECB) zato povišuje obrestne mere, nemška vlada uvaja stroga fiskalna pravila. Oboje naj bi zdravilo inflacijo, oboje so tudi ukrepi, pod katere bi se podpisala večina slovenskih makroekonomistov, z Dušanom Mramorjem vred – a oboje lahko vodi v recesijo. Recesijo v EU po letu 2008 je vodila prav ta kombinacija politik. Zato se je, preden se odločimo, s čim jo bomo zdravili, treba vprašati, kaj inflacijo povzroča. Christine Lagarde, predsednica ECB, je poleti povedala, da so za dve tretjini inflacije v letu 2022 krive nenormalno povečane marže in dobički. V Reutersu pa so povedali bolj naravnost: nekatera podjetja inflacijsko krizo izkoriščajo za napihovanje marž in dobičkov. In zato v številnih državah EU obstaja izrazita zadržanost do fiskalnih pravil in varčevanja. Do obojega sem zadržan tudi sam.