No, pa so kmečki protesti – podobno kot gnojevka, ki v teh dneh hvaležno sprejema vsako napoved dežja, da lahko po zimski abstinenci znova bruhne iz rezervoarjev na plan – obviseli v zraku (tokrat so sicer odpovedani, ja, ja, ampak do kdaj?). Zrak je težak in nasičen in vsak naslednji vdih je lahko napoved nečesa pekočega v pljučih. Še sreča, da imamo naravo. Pomlad se je odločila, da se bo požvižgala na vse, in v naostreno vzdušje vseh proti vsem pošilja svoje dišeče, skorajda kičaste rožne pozdrave. Nekdo je sporočil, da je na sončno nedeljo slišal žerjave, in na zgodnji marelici, ki se je opogumila in razprla cvet, že vihravo brenčijo čmrljice in čebele.
Kmečki protesti so v zraku in v tem ni nič tolažilnega. Se spomnite tistih starih dobrih gasilskih veselic, ko so se v nekem trenutku vse luči in vse oči uprle v sr...
