Prihod ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova na ministrsko zasedanje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) v Skopje zaenkrat ni prinesel rešitve tegob organizacije. Čeprav so zunanji ministri sodelujočih držav 57-članske organizacije Rusijo en za drugim pozivali, naj umakne blokado proračuna organizacije in odločitev o imenovanjih na štiri najpomembnejše funkcije v organizaciji, Sergej Lavrov ni kazal znakov, da bi Rusija lahko popustila. Tako ostaja nejasno, ali bo v petek, ko se bo formalno potrjevalo tudi Malto za naslednjo predsedujočo organizaciji, možno doseči soglasje glede ostalih odprtih vprašanj organizacije, zaradi katerih so ministri, generalna sekretarka organizacije Helga Maria Schmidt in predsedujoči OVSE severnomakedonski zunanji minister Bujar Osmani bili plat zvona.
Organizacija se je izognila insolventnosti
Zaradi ruske blokade skupnih proračunov OVSE se kopičijo finančne težave organizacije. Te je generalna sekretarka opisala kot takšne, da se je s pomočjo posebnih dvostranskih donacij sodelujočih držav v preteklem letu organizaciji uspelo izogniti insolventnosti. »To ni način, kako se vodi organizacija,« je bila kritična Schmidtova, ki je ob orisu težav organizacije ponudila tudi njene svetle plati pomoči sodelujočim državam ter poudarila, da OVSE postaja pomemben gradnik varnostne arhitekture, od katere imajo koristi ljudje na njenem območju delovanja. Takšno sporočilo so sicer Lavrovu pošiljali tudi ostali zunanji ministri in niso skoparili s številnimi kritikami ruskega kršenja mednarodnega prava, Sklepne helsinške listine in humanosti zaradi agresije na Ukrajino. Opozarjali so, da bo organizacija v prihodnje še bolj potrebna.
Toda teh pozivov Lavrov ni slišal, pa naj so prišli od Osmanija, nemške zunanje ministrice Annalene Baerbock, švedskega zunanjega ministra Tobiasa Billströma, luksemburškega zunanjega ministra Xavierja Bettela ali danskega šefa diplomacije Larsa Loekkeja Rasmussena. Na plenarnem delu zasedanja namreč razen ob začetku ni bil prisoten v dvorani, temveč je ob robu zasedanja imel dvostranska srečanja z armenskim in madžarskim zunanjim ministrom, prav tako pa tudi z avstrijskim šefom diplomacije Alexandrom Schallenbergom, ki ga je v dvostranskem pogovoru poskušal prepričati k popuščanju glede blokad.
Pozivi za zaustavitev vojne
»Ustavite to vojno, ki je tudi vojna zoper to organizacijo. (…) Tudi če se bo ta napadalna vojna nadaljevala, bomo storili vse, kar je potrebno, da ohranimo to organizacijo,« je na plenarnem zasedanju pred praznim stolom ruskega zunanjega ministra Lavrova govorila ministrica Baerbockova. »Moč ni v tem, da se pokaže, kdo je močnejši, temveč v tem, da se zaključi trpljenje milijonov ljudi,« se je glasil še en poziv h končanju vojne iz ust luksemburškega ministra Bettela.
Lavrov je med svojim nastopom kritiziral Zahod, češ da vodi hibridno vojno proti Rusinji, Evropski uniji pa je očital, da je postala »agresivni politični projekt«. Dejal je, da se je zahodna politična elita odločila za vzhodno štiritev Nata, s tem pa deluje proti OVSE. Več zunanjih ministrov in diplomatov je med njegovim govorom zapustilo konferenčno dvorano. »Trenutno ni posebnih razlogov za optimizem. OVSE se v bistvu spreminja v privesek Nata in Evropske unije. Organizacija je, priznajmo si, na robu prepada. Postavlja se preprosto vprašanje: ali si je smiselno prizadevati za njeno oživitev?«
Ameriški zunanji minister Antony Blinken se je srečanju z ruskim zunanjim ministrom izognil. Še pred prihodom Lavrova je odpotoval iz Skopja na Bližnji vzhod. Ministrskega zasedanja so se izognili tudi vsi trije baltski zunanji ministri, ter šefa ukrajinske ter poljske diplomacije.
Lavrov je sicer moral v Skopje prispeti čez turški in grški zračni prostor, ker mu je Bolgarija slednjič vendarle prepovedala prečkati njen zračni prostor. Razlog za to naj bi po navedbah Kremlja bila prisotnost tiskovne predstavnice Marije Zaharove na letalu, saj je ta pod sankcijami EU. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je stališče Bolgarije označil za »absurdno in neumno«. x