V novi pregledni študiji so raziskovalci opravili izredno obsežen pregled literature o kitih in delfinih v Jadranskem morju ter strnili izsledke različnih raziskav. Obravnavali so vse vidike različnih vrst kitov in delfinov, ki živijo na tem območju: njihovo razširjenost, številčnost, gensko strukturo, vedenje, grožnje itd. Kot je pojasnil soavtor študije Tilen Genov, predsednik društva Morigenos, je pregledna študija nekakšna sinteza znanja, ki je bilo predstavljeno v različnih raziskavah.
Objavljena študija med drugim pokaže na večplastnost stanja v Jadranu. Po eni strani je pestrost vrst kitov in delfinov v tem morju večja, kot si verjetno marsikdo predstavlja: tukaj stalno živi kar pet vrst, še dve pa se pojavljata občasno. Kiti in delfini so plenilci na vrhu morskih prehranjevalnih spletov, zato imajo v morskih ekosistemih pomembno vlogo. Njihova prisotnost v Jadranskem morju je s tega vidika dober znak. Po drugi strani je Jadransko morje eno najbolj obremenjenih sredozemskih območij, izpostavljeno mnogim človeškim dejavnikom, ki negativno vplivajo na stanje morskih ekosistemov in neposredno ogrožajo tudi jadranske kite in delfine.
Vrste kitov in delfinov, ki plavajo v Jadranskem morju
Najštevilčnejša vrsta je progasti delfin (Stenella coeruleoalba), ki živi v globokem južnem Jadranu (v Sloveniji jih redko opazimo). Druga najštevilčnejša vrsta, ki je tudi najbolj razširjena po celotnem Jadranu, je velika pliskavka (Tursiops truncatus). Živi tudi pri nas v slovenskih vodah in raziskovalci društva Morigenos jo proučujejo že več kot 20 let. V Jadranu je bil nekoč pogost tudi navadni delfin (Delphinus delphis), ki pa je danes izredno redek. V južnem Jadranu sta v manjšem številu prisotna še okrogloglavi delfin (Grampus griseus) in Cuvierjev kljunati kit (Ziphius cavirostris). Slednji je absolutni svetovni rekorder v potapljanju na dah, saj se lahko potopi tudi do 3000 metrov globoko in pod vodo ostane več kot tri ure. Občasno se pojavljata tudi brazdasti kit (Balaenoptera physalus), ki se vsake toliko pojavi tudi v Sloveniji, in kit glavač (Physeter macrocephalus), druge vrste pa Jadransko morje obiščejo izredno redko. Med njimi je recimo kit grbavec (Megaptera novaeangliae), ki je leta 2009 dva meseca bival v slovenskih vodah.
Kljub tem podatkom je stanje kitov in delfinov v Jadranskem morju danes slabše, kot je bilo pred nekaj desetletji. V obdobju med 19. stoletjem in sredino 20. stoletja je bilo v Jadranu namerno pobitih na tisoče delfinov, kar je med drugim vodilo v skoraj popolno izginotje navadnega delfina. Danes se jadranski kiti in delfini soočajo z mnogimi grožnjami, ki vključujejo skupne učinke degradacije in izgube habitatov, čezmernega izlova njihovega plena, naključne smrtnosti v ribolovnih orodjih, antropogenega hrupa, plastičnih odpadkov, kemičnega onesnaženja in podnebnih sprememb. Jadransko morje je zaradi svoje polzaprtosti in relativne plitvosti še posebej občutljiv ekosistem, med drugim pa je tudi morje, kjer je ribolov z vlečnimi mrežami (kočarjenje) najbolj intenziven na svetu.
»Danes vemo, da veliki plenilci, kot so denimo kiti, delfini in morski psi, niso škodljivci, temveč v morskih ekosistemih igrajo izredno pomembno vlogo,« je še povedal Tilen Genov, ki je tudi predavatelj na Univerzi na Primorskem. »Podatki so jasni: če želimo zdravo in bogato morje, od katerega smo odvisni tudi ljudje, potrebujemo zdrave populacije velikih morskih plenilcev.« Avtorji verjamejo, da bo objavljena študija koristen vir informacij za raziskovalce v tej regiji, študente, odločevalce in vse tiste, ki jih zanimajo jadranski kiti in delfini, obenem pa bo koristna podlaga za prihodnje raziskave.
