Ljubljana se sooča s splošno kadrovsko krizo v kritičnih delih javnega sektorja. Primanjkuje učiteljev, medicinskih sester, oskrbovalcev, uradnikov na upravni enoti in družinskih zdravnikov in še bi lahko naštevali. S podobnim kadrovskim primanjkljajem se ob rekordno nizki brezposelnosti soočajo tudi druge občine v državi. A v primeru Ljubljane moramo prišteti še eno osrednjo težavo: neživljenjsko visoke najemnine in cene stanovanj. Poročali smo, da so velike težave s pridobivanjem kadrov v mestni upravi, v Ljubljanskem potniškem prometu (LPP) pa ni dovolj mladih voznikov. Verjetno tudi zaradi nedosegljivih cen stanovanj se veliko ljudi, po zadnjih podatkih 140.000, na delo v prestolnico vozi iz drugih občin. Javni prevoz s tem navalom ne zmore tekmovati. LPP nima ne zadosti avtobusov ne voznikov, sploh pa je prometna ureditev v prestolnici takšna, da povečanega števila avtobusov niti ne bi vzdržala. Gre za začaran krog: premalo dostopnih stanovanj ustvari več dnevnih migracij, več migracij pa ustvari nevzdržne razmere na cesti, kar zmanjšuje splošno kvaliteto življenja v mestu.
Miha Turk (Foto: Tomaž Skale)
Razvoj prestolnice je v preteklosti temeljil na tem, da so se iz periferije in tudi iz tujine sem selili ljudje, ki so opravljali službe, za katere »med Ljubljančan...