»Danes je zgodovinski dan. Po letih intenzivnega dela pakt o migracijah in azilu postaja resničnost,« je v odzivu na sprejetje zakonodajnih aktov, združenih v migracijskem paktu, povedala von der Leyen.
Kot je dejala, bo pakt prinesel resnične spremembe za vse Evropejce. Pri tem je izpostavila varnejše evropske meje, hitrejše in učinkovitejše postopke obravnave prošenj za azil in vračanja ter večjo solidarnost z državami članicami ob zunanjih mejah EU.
»S ponosom lahko rečem, da smo zagotovili evropsko rešitev. Vendar pa naše delo še ni končano. Takšna odločnost in enotnost, ki sta nas pripeljali do današnjega dne, nas morata voditi tudi pri tem, da bo pakt postal resnična zgodba o uspehu v Evropi,« je poudarila von der Leyen.
De Croo se je strinjal z njo. Kot je povedal, bo belgijsko predsedstvo Sveta EU prihodnji mesec v Gentu gostilo ministrsko konferenco, namenjeno izvajanju pakta.
Pri izvajanju bo po njegovih besedah ključno boljše varovanje evropskih meja, pravičnejša razdelitev bremen med vsemi državami članicami, pa tudi zagotovitev tega, da bodo Evropo dosegli samo prosilci za azil, ki so upravičeni do zaščite.
Da je treba po današnjem sprejetju v parlamentu zagotoviti, da bodo vse članice v celoti izvajale novo zakonodajo, je poudarila tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. »Izvajanje pa mora iti z roko v roki s človečnostjo,« je povedala.
Potrditev pakta je na družbenem omrežju X pozdravila tudi evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson, ki je glasovanje označila za velik dosežek.
»Evropski parlament je danes spisal zgodovino. Sprejeli smo celovito reformo migracijske in azilne politike. Evropa s tem vstopa v novo obdobje. Prevzeli smo odgovornost in upravičili zaupanje državljanov,« je po sprejetju v Evropskem parlamentu poudaril slovenski evroposlanec Matjaž Nemec (S&D/SD), ki je bil poročevalec za uredbo o standardih za priznavanje mednarodne zaščite prosilcem.
Evropski parlament je danes sprejel deset zakonodajnih aktov, ki sestavljajo pakt o migracijah in azilu. Zakonodajo, s katero želi EU celovito urediti upravljanje migracij v uniji, morajo zdaj potrditi še države članice. Predvidoma se bo začela uporabljati čez dve leti.
Evropski parlament potrdil evropski pakt o migracijah in azilu
Evropski poslanci so danes potrdili evropski pakt o migracijah in azilu, katerega cilj je celovito urediti upravljanje migracij v EU. Pakt sestavlja deset zakonodajnih aktov, ki naj bi zagotovili več solidarnosti med članicami, hitrejše azilne postopke in boljše upravljanje meja. Zdaj bodo morale zakonodajo potrditi še članice.
Med akti, ki jih je Evropska komisija predlagala v letih 2016 in 2020, za enega ključnih velja uredba o upravljanju migracij in azila, v skladu s katero bodo morale vse članice pomagati tistim, ki se bodo soočale z migracijskim pritiskom.
Uredba predvideva poseben solidarnostni mehanizem za pomoč tem državam. Preostale članice jim bodo lahko pomagale s premestitvijo prosilcev za azil na svoje ozemlje, plačevanjem finančnih prispevkov ali pa zagotavljanjem operativne podpore. Na letni ravni bodo število premestitev znotraj EU določili pri najmanj 30.000 osebah, skupno višino prispevkov pa pri najmanj 600 milijonih evrov.
V primeru kriznih razmer na področju migracij bo solidarnost v skladu z novimi pravili dodatno okrepljena. Komisija bo lahko v tem primeru od članic zahtevala dodatne zaveze. Pri tem bodo prednost dali premeščanju. V primeru krize bo možno odstopanje od določenih pravil iz pakta.
Nova zakonodaja bo omogočala preverjanje državljanov tretjih držav na zunanjih mejah EU, prinaša pa tudi razširjeno podatkovno bazo Eurodac, v kateri bodo zbirali prstne odtise, fotografije obraza in podatke o osebnih dokumentih migrantov.
Pakt prinaša še enotne standarde po vsej EU za priznavanje mednarodne zaščite prosilcem in glede njihovih pravic, enoten pa bo tudi sam azilni postopek, ki bo hitrejši. Prav tako posodablja pogoje bivanja, ki jih mora prosilcem zagotoviti država, v kateri so.
Zakonodajni sveženj poleg tega predvideva nov okvir za preselitev beguncev iz tretjih držav, da v EU pridejo po zakoniti poti. Sodelovanje članic bo prostovoljno.
Zdaj bo moral dokončno zeleno luč prižgati še Svet EU, v katerem so zastopane države članice. Zakonodaja se bo predvidoma začela uporabljati spomladi 2026.
Glasovanje o zakonodajnih aktih so sicer kmalu po začetku za nekaj časa prekinili protestniki, ki so poslance pozivali, naj glasujejo proti.
