V poročilu organizacije Save the Children piše, da otroci v Siriji, Ukrajini, Gazi, Izraelu in drugih vojnih območjih trpijo zaradi »toksičnega stresa«, hude oblike psihološke travme, ki povzroči škodo za vse življenje. Študija opozarja, da med otroki zaradi toksičnega stresa beležijo porast samopoškodovanja in poskusov samomora že pri 12 letih.
Avtorji študije, ki je največja tovrstna študija v času trenutnih globalnih konfliktov, so opozorili, da je kriza duševnega zdravja na območjih oboroženih spopadov dosegla kritično točko. Točko, ko bodo travme in stiske med otroki povzročile trajno in nepopravljivo škodo. Študija je namreč pokazala, da je več kot 70 % otrok, s katerimi so bili opravljeni razgovori, imelo pogoste simptome posttravmatske motnje kot so močenje postelje, izguba govora, agresija in prekomerna uporaba drog.
V Gazi je otrok, star 15 let, doživel pet obdobij intenzivnega bombardiranja
Približno polovica od 2,3 milijona prebivalcev Gaze so otroci. Od 7. oktobra se skoraj vsak dan soočajo s stalnim bombardiranjem, številni pa so se po begu z domov zbrali v začasnih zatočiščih v šolah, ki jih upravljajo ZN, in nimajo dostopa do hrane ali čiste vode. Po mnenju palestinskega psihiatra Fadel Abu Heena se pri otrocih v Gazi poleg nevarnosti smrti in poškodb razvijajo tudi hudi simptomi travme.
Ministrstvo za zdravje v Gazi je sporočilo, da je bilo od morilskega napada Hamasa 7. oktobra v izraelskih bombardiranjih ubitih okoli 10.000 otrok. V Gazi je otrok, star 15 let, v svojem življenju doživel pet obdobij intenzivnega bombardiranja: 2008 - 2009, 2012, 2014, 2021 in zdaj v letu 2023. Študije, opravljene po prejšnjih spopadih, so pokazale, da ima večina otrok v Gazi že simptome posttravmatske stresne motnje (PTSM).
Duševno zdravje otrok, ki živijo na vojnih območjih
»Vojna in nasilje ustvarjata začaran disfunkcionalni krog, smrtonosno past, ki vpliva predvsem na otroke. Vojna travma, zlasti dolgotrajna, otroke prikrajša za prepotreben čas za kognitivno-čustveno predelavo in samozdravljenje,« piše Clauda Catatiana v svojem raziskovalnem delu Vidik, tveganja in zaščita otrok, ki živijo na vojnih območjih.
Otroci, ki odraščajo sredi vojne, so bolj izpostavljeni tveganju, da se pri njih razvijejo zahtevne vedenjske težave, povezane z njihovo travmatizacijo, kot so razdražljivost in izbruhi jeze. Težave z duševnim zdravjem običajno spremljajo funkcionalne motnje, ki ogrožajo njihovo sposobnost dobrega uspeha v šoli, opravljanja gospodinjskih obveznosti in vključevanja v družbene odnose.
Zaradi vseh teh težav so otroci, travmatizirani v vojni, težje obvladljivi za svoje starše, ki zato pri vzgoji uporabljajo bolj nasilne in prisilne načine. V skladu s to hipotezo je nedavna študija s tamilskimi družinami v povojni Šrilanki pokazala, da sta bili izpostavljenost otrok množični travmi in otroška psihopatologija glavna dejavnika samopoškodovanja in nasilja znotraj družin.
Večina ljudi se je šele pred kratkim začela zavedati, da vojna na različne načine vpliva na otroke, pravi profesor psihologije z Univerze v Ulstru dr. Ed Cairns. Poleg tega, da so otroci priča spopadom in prelivanju krvi, se soočajo s številnimi drugimi izzivi, med drugim izgubo osnovnih virov. Oboroženi spopadi uničijo osnovne življenjske potrebščine: šole, zdravstveno oskrbo, ustrezno zavetje, vodo in hrano. Zato skupnosti otrokom težko zagotovijo okolje, ki spodbuja zdrav kognitivni in socialni razvoj.
»Kadar vojna čustveno prizadene starše, to spremeni njihovo sposobnost, da ustrezno skrbijo za svoje otroke,« pojasnjuje dr. Mike Wessells, profesor psihologije na kolidžu Randolph-Macon, ki ima bogate izkušnje z vojnimi območji. »Stres, ki je posledica vojne. povečuje nasilje v družini in ustvarja vzorec, ki se prenaša naprej, ko otroci sami postanejo starši.«
Normalizacija nasilja
Mnogi otroci, ki so v ključnih razvojnih letih izpostavljeni grozljivim nasilnim dejanjem, sprejmejo nasilna dejanja kot normalen del življenja. »Zaradi tega so mladi ljudje izpostavljeni tveganju, da bodo nadaljevali z nasiljem,« pojasnjuje Wessells. »Nasilje je način, ki ga bodo uporabili za discipliniranje svojih otrok ali reševanje drugih sporov.«
»Ubijanje in pohabljanje otrok, ugrabitve otrok, napadi na bolnišnice in šole ter onemogočanje humanitarnega dostopa do žrtev predstavljajo hude kršitve otrokovih pravic,« je opozorila Adele Khodr, regionalna direktorica Unicefa za Bližnji vzhod in Severno Afriko.
»Unicef vse strani poziva k prekinitvi ognja, omogočanju humanitarnega dostopa in izpustitvi vseh talcev. Tudi vojne imajo pravila. Civiliste – zlasti otroke – je treba zaščititi in storiti vse kar je mogoče, da jim prizanesemo v vseh okoliščinah,« je poudarila.
468 milijonov otrok je lani odraščalo na konfliktnih območjih
Okoli 468 milijonov otrok je lani odraščalo na konfliktnih območjih, je v novem poročilu danes opozorila humanitarna organizacija Save the Children.
Vodja nemške podružnice Save the Children Florian Westphal je ocenil, da bi lahko število otrok na konfliktnih območjih še naraslo zaradi aktualnega dogajanja v Gazi in Sudanu. »Otroke v spopadih je treba zaščititi pred kaznivimi dejanji, njihove poglede in glasove pa je treba vključiti v odločitve. Ne smemo dovoliti, da se tem otrokom odvzame prihodnost,« je pozval.
Leta 2022 so zabeležili skoraj 28.000 primerov kriminalnih dejanj proti otrokom, kar je največ, odkar so leta 2005 začeli zbirati podatke. To je tudi 13 odstotkov več kot leta 2021. Lani je bilo ubitih ali pohabljenih 8647 otrok, 7610 otrok pa so rekrutirale oborožene skupine, kar je 20 odstotkov več kot leto prej.
Najhuje je bilo otrokom v Demokratični republiki Kongo, na palestinskih območjih, Somaliji, Siriji, Ukrajini, Afganistanu in Jemnu, piše v poročilu. V Afriki je bilo zaradi konfliktov prizadetih 183 milijonov otrok, v Aziji pa 145 milijonov. Glede na delež otrok je najhuje na Bližnjem vzhodu, kjer vsak tretji otrok odrašča na območju, kjer divja konflikt.
Pri organizaciji opozarjajo, da so otroci žrtve konfliktov tudi na krajih, kjer bi morali biti varni, kot so šole in bolnišnice. Tako so leta 2022 zabeležili 2308 napadov na šole in bolnišnice, kar je 74 odstotkov več kot leta 2021.
