Tako je – kljub posameznim težavam, ki že tradicionalno pestijo področje kulture – med drugim dokončno postalo jasno, da imamo izjemno nadarjene mlade generacije filmskih, glasbenih, literarnih in gledaliških ustvarjalcev (še posebej pa ustvarjalk) ter da slovenski strip zadnjih nekaj let doživlja svojevrstno renesanso. In končno se je začelo zdeti celo, da smo po kar dolgem času dobili obris kulturne politike, ki ima rep in glavo, ki se trudi biti sodobna oziroma razvojno naravnana in ki se zmore soočiti tudi z zagatami, ki so v preteklosti ostajale ob robu pozornosti – kot je denimo urejanje položaja in pravic samozaposlenih.
Leto v kulturi
Iztekajoče se leto je ponudilo nadvse pestro kulturno dogajanje na vseh ravneh, od doslej največje mednarodne predstavitve slovenske kulture, ki se je zgodila z odmevnim častnim gostovanjem na Frankfurtskem knjižnem sejmu, do barvitega nabora bolj ali manj kakovostno zasnovanih festivalov in drugih prireditev ter številnih presežkov na raznih umetniških področjih.
Slovenija se je kot častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma predstavila z res dobro zasnovanim programom, k uspešnosti gostovanja pa je močno prispeval tudi mednarodno odmeven govor filozofskega zvezdnika Slavoja Žižka na uradnem odprtju sejma. (Foto: STA)
Med domačo filmsko bero leta so izstopali zlasti dokumentarci, vesno za najboljši celovečerni film pa je na festivalu v Portorožu prejel neodvisni eksperimentalni film Ne misli, da bo kdaj mimo, ki ga je zrežiral glasbenik in producent Tomaž Grom. (Foto: Zavod Sploh)
Na 58. festivalu Borštnikovo srečanje je veliko nagrado za najboljšo predstavo prejela uprizoritev Zaprta študija. »New constructive ethics«, ki jo je lani jeseni v Prešernovem gledališču Kranj zrežirala Nina Rajić Kranjac. Ta se je v samo nekaj letih uveljavila kot eno osrednjih avtorskih imen sodobnega slovenskega gledališča sploh. (Foto: Nada Žgank)
Med gledališkimi ustvarjalkami, ki so zaznamovale preteklo leto, je nedvomno tudi režiserka najmlajše generacije Živa Bizovičar. Že njena prva »institucionalna« predstava, avtorski projekt Žene v testu (2022), je bila deležna Šeligove nagrade in nagrade DGKTS za najboljšo uprizoritev leta, enako izzivalen pa je tudi njen zadnji projekt Juriš (na fotografiji), ki je bil septembra uprizorjen v celjskem gledališču. (Foto: Jaka Babnik)
Gledališko podtalje že kakšno desetletje razgibava tehnoburleska Tatovi podob, ki vselej drugače izziva družbene norme in politično korektnost. Ta nevsakdanji kabaret nastaja v produkciji zavoda Emanat, ki je z jesensko Platformo malih umetnosti pripravil tudi svojevrsten festivalski »dogodek leta«. Nada Žgank
Med izstopajočimi razstavami je vsekakor 35. Grafični bienale Ljubljana, ki je bil umeščen na več lokacij, tudi v Cukrarno. Pod vodstvom kuratorja Ibrahima Mahame je večplastno prikazan ves spekter sodobne umetnosti s poslanstvom. Postavitev je na ogled še do 14. januarja. (Foto: Tomaž Skale)
Vadim Fiškin je na razstavi Temni časi v Galeriji Božidarja Jakca zgolj z minimalnimi vizualnimi ter zvočnimi sredstvi v nekdanji samostanski cerkvi vzpostavil celostno prostorsko intervencijo, ki se je izkazala za enega od presežkov v polju vizualne umetnosti. (Foto: arhiv GBJ)
Čeprav bo Evropska prestolnica kulture v Novi Gorici in Gorici zaživela šele leta 2025, se je ogrevanje za to veliko prireditev v preteklih mesecih že začelo z različnimi dogodki. Med drugim je na parkirišču v Rožni Dolini nastopila ameriška pesnica in ikona punka Patti Smith. Brezplačni koncert je obiskalo okoli 8000 ljudi. (Foto: STA)
Slovenski strip zadnja leta doživlja neke vrste preporod, tudi z različnimi biografijami; med njimi je letos izstopal stripovski album Kajuh, pesnik partizan, novi podvig uspešne avtorske naveze, ki jo sestavljata risar Zoran Smiljanić in scenarist Marijan Pušavec. Scenarij je nastal po knjigi Vlada Vrbiča Prestreljene sanje, izdaja pa je pospremila tudi stoletnico pesnikovega rojstva. (Foto: STA)
Pisateljica Ana Marwan je že prejela več uglednih nagrad, v slovenščini pa smo letos dobili tudi prevod njenega v nemščini napisanega prvenca Lipitsch (2019).
Na festivalu Literature sveta – Fabula je Ljubljano obiskala britanska književnica Bernardine Evaristo, katere roman Dekle, ženska, druga_i imamo tudi v prevodu.
