Predsednica republike je marca lani ob robu vodne konference, ki je potekala v organizaciji ZN v New Yorku, ljubljansko občino pozvala, naj dela na projektu začasno ustavi. »Vse vpletene sem pozvala, naj sedejo za skupno mizo, da se pogovorijo o tem, kje so morebitne napake, morebitne nezakonitosti, da ima vsaka stran možnost predstaviti pomisleke o tem velikem in niti ne poceni projektu v Ljubljani, da se najdejo skupne rešitve, ki bi bile v dobrobit javnega interesa,« je dejala Nataša Pirc Musar. V urad je, kot je pojasnila, dobivala veliko ogorčenih pisem prebivalcev Ljubljane o domnevnih nepravilnostih pri izgradnji kanala C0.
Na vodni konferenci v New Yorku je bil tudi takratni minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan, ki ga je, kot je izpostavila, prav tako pozvala, da skupaj s pristojnimi institucijami preuči primernost zakonodaje in v primeru pomanjkljivosti te odpravi. Na njen poziv se je z dopisom odzval ljubljanski župan Zoran Janković in po predsedničinih besedah v njem zanikal, da bi bilo z gradnjo kanala C0 kar koli narobe. »Dopisu je takrat priložil kar nekaj dokumentacije, iz katere naj bi seveda izhajalo, da so bili vsi postopki v zvezi z gradnjo kanala C0 pravilni in zakoniti,« je pojasnila.
Pirc Musarjeva je svoje videnje projekta zapisala na podlagi takrat dosegljive dokumentacije, takrat pravnomočnih sklepov in ostalih odločb. »Opozarjam pa, da ne jaz osebno ne urad predsednice seveda nismo bili udeleženci, ne stranka v postopku, nobenem, kakršnemkoli postopku povezanim s kanalom C0, in posledično seveda nismo imeli dostopa do celotne dokumentacije,« je dodala. Stvar in naloga drugih organov je, da ugotovijo ali je gradnja kanala potekala pravilno in predvsem zakonito.
Pirc Musar: Zdelo se mi je nenavadno, da presoja vplivov na okolje ni bila potrebna
Župana je, kot je pojasnila v današnjem pričanju, opozorila, da je bil postopek pridobivanja gradbenih dovoljenj razdrobljen na šest faz, posamezni posegi v okolje pa da so bili definirani kot zahtevni. »Zato se mi je zdelo res nenavadno, predvsem glede na to, da gre za napajalno zaledje vodonosnika, torej za vodovarstveno območje, da presoja vplivov na okolje ni bila potrebna,« je dejala.
Ob tem je Pirc Musarjeva izpostavila tudi številna odklonilna mnenja, predvsem hidrogeološke stroke, »oglasili so se tudi na NIJZ, negativno mnenje so podali tudi na slovenskem društvu za zaščito voda, jasno odklonilno mnenje so spisali tudi zdravniki UKC Ljubljani«.
Janković je po predsedničinih pojasnilih v odzivu na njen dopis spet zanikal nepravilnosti. »Gradnja se je takrat nadaljevala in kolikor sem seznanjena iz medijev, presoja vplivov na okolje ni bila nikoli izvedena, iz medijev pa sem tudi izvedela, da je pred kratkim ministrstvo spet odločilo, da presoja vplivov na okolje ni potrebna,« je dodala. Želi si, da bi se odločitve glede tovrstnih projektov prejemale transparentno. Nenavadno se ji zdi tudi, da se pod različnimi vladami sprejemajo različne odločitve. »Te bi morale biti izrazito strokovne in ne politične,« je poudarila.
V NSi predsednici predlagali uporabo vojske
»Številni državljani vidimo upanje v vas, da se ta norost tukaj v Ljubljani ustavi,« je predsednici dejal član preiskovalne komisije Aleksander Reberšek (NSi). Ocenil je, da je poleg opozicije in nekaterih nevladnih organizacij edina, ki se je županu Jankoviću postavila po robu.
Reberška je zanimalo tudi stališče Pirc Musarjeve kot vrhovne poveljnice Slovenske vojske. »V prejšnji državi je vojska vodovarstveno območje branila kot kritično infrastrukturo,« je dejal in vprašal: »Ali boste kot vrhovna poveljnica slovenske vojske izvedli učinkovite ukrepe za preprečitev ogrožanja delovanja kritične infrastrukture?«
»Moram vas razočarati. Kot vrhovna poveljnica obrambnih sil Republike Slovenije nimam prav nobenih pooblastil, ne po slovenski ustavi ne po zakonu o obrambi, in prav je, da to ljudje vedo,« je odvrnila predsednica
Komisija bo danes zaslišala tudi biologa Andreja Uršiča in profesorja na ljubljanski naravoslovnotehniški fakulteti Mihaela Brenčiča.