Moja žena Tanja je prav tako preverila številko 47 in je našla marsikaj drugega, predvsem pa povezave med nebom in peklom.
Ker pri vašem džinu se vse vrti okoli številke 47. Zakaj?Velik izziv mi je bil džin monkey 47, ki sodi med najboljše na svetu. Rekel sem si: če oni zmorejo, zakaj ne bi tudi mi. Večina naših džinov temelji na skorajda identični zgodbi, vsi imajo 47 odstotkov alkohola in 47 zelišč.
Toliko sestavin ... Po neki logiki mora biti proizvodnja draga. V kakšen cenovni razred se umeščate?Gre za linijo premium, ki seveda ni poceni in ni dostopna vsem. Komur je pomembna kakovost, bo posegel tudi po mojih džinih.
Pa je med pivci džina v Sloveniji dovolj takšnih, ki so pripravljeni odšteti nekaj več?Ljudje so v zadnjih nekaj letih spremenili navade in začenjajo bolj ceniti sami sebe, zato kupujejo tudi dražje alkoholne pijače. Je pa seveda logično, da drag džin ni za vsak dan, temveč bolj za dušo. Ko imaš kakšno zabavo in je poraba večja, pač kupiš džin srednjega razreda. Podobno kot ljudje cenijo obleke, obutev in hrano, cenijo tudi pijačo. Mislim, da so naši džini ustrezno pozicionirani, saj se začenjajo pri 30 in končajo pri 47 evrih. Ne želim si džinov, ki so sintetični, pomembne so naravne arome.
Vaši džini pobirajo nagrade, kar je neverjetno tudi zato, ker ste prvega proizvedli šele februarja letos. Ali to pri prepoznavnosti in prodaji kaj pomaga, je na trgovske police lažje priti?Svojih izdelkov nisem poslal še na nobeno tekmovanje v Sloveniji, saj se mi zdi, da slovensko priznanje ni merodajno. Džin izhaja iz Londona, zato se zdi najbolj logično, da si prisoten na tekmovanjih globalnega pomena, saj tam dejansko vidiš, kam spadaš. Izpostavil bi džin v sodelovanju z Oljarno Kocbek, ki je edinstven z bučo in bučnimi semeni, letos pa je dobil priznanje, ki ga je dobilo zgolj 15 džinov s celotnega sveta. Takšno priznanje me motivira. Res je, da še nismo na vseh trgovskih policah, a smo še premladi in premalo prepoznavni. Dobivamo veliko ponudb za sodelovanje, toda pogoji in ponujene cene so zame pogosto nesprejemljivi. Seveda pa je primarni cilj to, da pridemo v druge države, saj je Slovenija majhen trg.
Od kod vam ideja, da naredite džin iz buč in bučnih semen Oljarne Kocbek ali da mu dodate Luštov paradižnik?Eden od razlogov je bil povezati prekmursko regijo, drugi pa predvsem izziv, kako dve podjetji z bogato zgodovino sploh privabiti k takšnemu projektu. Dali so nam priložnost in nam zaupali, z njihovimi surovinami pa smo naredili vrhunski izdelek. S tovrstnim sodelovanjem želimo nadaljevati in smo odprti za ideje podjetij, ki bi rada pod svojo blagovno znamko in v sodelovanju z nami naredila še kaj.
Kaj je pri razvoju džina najbolj pomembno in hkrati najdražje?Osnova je zelo kakovosten alkohol. Mnogi posegajo po cenenih. Ker so naši izdelki višjega ranga, nam je kakovost zelo pomembna. V liniji imamo tudi džin damascus rose, ki ne temelji samo na posebni vrtnici, temveč tudi na limeti fingerlime, ki je eksot med sadjem in podobna kumarici. Ko jo stisneš, iz nje pride rastlinski kaviar. Gre za drago surovino. Nekatere esence so prav tako drage, 10 mililitrov lahko stane 500 evrov. Svoje k ceni prispevajo še trošarine, ki se določajo glede na stopnjo vsebnosti alkohola. Več ko je v pijači alkohola, višja je trošarina.
Vaša steklenica je nekaj posebnega, prav tako ime džina Heaven & Hell. Kje ste dobili navdih?Zelo sem navdušen nad Supermanom, zato sem njegov S najprej uporabil tudi na steklenici, nato pa so mi povedali, da so težave z avtorskimi pravicami in številne ovire. Celoten dizajn sem moral začeti na novo. Zgodba je bila podobna, ideja pa nova. Ker je moje življenje turbulentno, enkrat dobro, spet drugič slabo, kot nebesa in pekel, sta se mi besedi heaven (nebesa) in hell (pekel) zdeli kot nalašč, da ju uporabim. Besedi imata močen pomen. Seveda pa to še ne pomeni, da te pitje mojega džina spravi v nebesa ali pekel.
Najprej so bile steklenice iz prozornega stekla, sedaj so obarvane črno. Zakaj je prišlo do spremembe?Sam sem bil prepričan, da je moja prozorna steklenica lepa, ko pa sem poslušal mnenja uporabnikov, sem ugotovil, da se motim. Mnogi so se vprašali, zakaj niso črne, saj je sploh mat barva priljubljena. Posledično sem najel priznanega dizajnerja iz Ljubljane, ki ima veliko izkušenj z oblikovanjem steklenic. Rekel mi je: dizajn na tvoji steklenici je bil moden pred 15 leti, na trg si šel s starodobnikom. Nastala je nova podoba, na kateri se na eni strani bojujeta angel iz pekla in angel iz nebes, na drugi strani pa se imata rada. Seveda je poudarjena tudi številka 47. Mislim, da smo zadeli v polno, tudi odziv ljudi je pozitiven. Ob črni je na voljo tudi bela steklenica. Vsaka nas stane pet evrov.
Nedavno je bil v Sloveniji sloviti kuharski chef Georges Chicane iz Dubaja in je jedi spretno skombiniral z vašim džinom. Je Dubaj destinacija, kjer si zaradi koncentracije kapitala želite biti prisotni?Marca naslednje leto želimo v Dubaju predstaviti našo luksuzno linijo v sodelovanju z Rogaško, zato bo steklenica v celoti iz kristala in z našim dizajnom. Džin bo edinstven, tak, kot ga še ne poznamo.
Govori se, da pripravljate najdražji džin na svetu, obogaten z zlatom, ki bo stal 47 evrskih tisočakov. Mislite resno?Zelo resno. Mnogi sicer menijo, da je to norost, toda obstajajo ljudje, ki takšen džin znajo ceniti. Tudi za avtomobil bugatti veyron je treba odšteti 3,5 milijona evrov, pa je povpraševanje zanj večje od ponudbe.
Zakaj bi neki premožen Zemljan za vaš džin odštel toliko denarja?Tekočina je res edinstvena, nič podobnega ne obstaja, receptura je izbrana. Marketinški pristop bo vrhunski. Že danes imamo prednaročila, džin želijo v svojih vitrinah imeti tudi v sedemzvezdičnem hotelu Burj Al Arab in pa v hotelu Armani, ki je del najvišje stavbe na svetu Burj Khalifa. Vsaka edicija je omejena na 47 škatel, lastniki pa bodo steklenico lahko polnili, ko bo prazna, in to po ceni, ki bo stvar dogovora. Dejansko gre za sodelovanje s slovitim Tomom Fordom, uporabljamo pa njegove esence.
V vaši zbirki je 900 džinov. Verjetno jih je še kar nekaj, ki bi jih radi imeli?Seveda. Zanje bi potreboval še en, nekoliko večji prostor. Izdelovalcev džina je namreč ogromno, mislim, da je v svetu več kot 10.000 sort džina. Rastejo kot gobe po dežju. Letos smo bili prisotni tudi na sejmu v Berlinu, kjer sem spoznal številne lastnike in z njimi izmenjal steklenice. Kjerkoli na svetu se ustavim, vidim, da moji zbirki manjka še veliko džinov.
Sedaj proizvajate že devet različnih džinov. Jih nameravate še več, kdaj boste s svojo zgodbo džina Heaven & Hell zadovoljni?Pri meni ni konca, vse skupaj se bo verjetno končalo pri številki 47.
Za džin pravijo, da zdravi bolezni in naredi kožo lepo. Vaš pa je nekaj posebnega tudi zato, ker vas ne naredi pijanega oziroma se to zgodi z zamikom. Kako vam je to uspelo?Pomembno je popolno ravnovesje med zelišči in esencami na eni ter alkoholom na drugi strani. Pri veliki večini džinov se po zaužitju na jeziku pojavi pekoč občutek, moj cilj pa je bil, da ko ga človek čistega zlije v usta, njegov jezik zbode in se aktivirajo brbončice za okus ter začuti vsaj nekaj izmed 47 zelišč. Nato se mora pekoč občutek končati. Džin je kakovosten, ko izdihneš skozi nos in ni pekočega občutka.
Veliko ljudi pije džin tonic, a uporabljajo najcenejši džin in najcenejši tonik. Kaj jim sporočate?Naše džine preizkušamo z različnimi toniki, tudi tistimi cenejšimi. In razlika je velika. Dobre tonike je težko dobiti in so seveda dragi, saj majhna steklenička lahko stane dva evra. Ljudje vedno bolj pazimo na vnos kalorij. Če gre nekdo na zabavo in popije veliko džin tonikov, je s tekočino zaužil dnevno količino kalorij. Zato si vedno privoščim najboljši tonik in se s kalorijami ne obremenjujem. Raje sem v nebesih, kot da bi bil v peklu, ker sem spil slab džin tonik.