Kubed je ena tistih majhnih istrskih vasic, ki se jih le bežno spominjamo. In še to predvsem generacija, ki se je, ko še ni bilo primorske avtoceste, vozila mimo in naprej skozi Buzet do hrvaške obale. Zavodu Škrateljc je na pobudo Zavoda za mladino, kulturo in turizem Koper v tej majhni vasici z bogato zgodovino uspelo postaviti že enajsto pot na Pravljično-doživljajski transverzali po Sloveniji. In kot vse poti pred njo tudi ta sledi legendi, ki jo v Istri poznajo vsi. »Gre seveda za legendo, ki pravi, da so Istro nekoč gradili velikani. Kajti kdo drug bi lahko prestavljal te griče in reke, izklesal Kraški rob in postavljal na te strme stene istrske gradove. Seveda so vse to počeli velikani Istre,« nam je na dvorišču izletniške kmetije z osmico Jakomin, ki je tudi izhodišče za pot, povedala Nina Peče Grilc, ki skupaj z možem Urošem Grilcem in ekipo postavlja pravljične poti po Sloveniji.
Nekajurna dogodivščina v gozdu
»Velikani so nekoč radi pomagali ljudem, a ti so bili vse bolj zahtevni in nič kaj hvaležni, zato so velikani zapustili te kraje in dolgo jih ni nihče videl. A ljudje smo lahko boljši! Zato je napočil čas, da poiščemo njihove sledi, da izvemo, kdo pravzaprav so, od kod so prišli, in da se celo naučimo velikanščine, čisto prave govorice velikanov Istre. In seveda, da jih s svojimi dobrimi deli prepričamo, da ostanejo z nami, ker so danes časi, ko spet potrebujemo njihovo pomoč,« je kot uvod na štiri kilometre in pol dolgi krožni poti družinam zaupala Nina Peče Grilc.
Trasa Velikani Istre se začne v vasi Kubed, pri osmici na kmetiji Jakomin, ki ima tudi večje parkirišče. Pot vodi sprva skozi vas in pri velikanu, ki goste pozdravi že z glavne ceste, se počasi vzpne na Lačno. »To je hrib, ki je priljubljena pohodniška destinacija. Kljub temu da je krožna pot dolga dobre štiri kilometre in je med daljšimi na naši transverzali, ni zahtevna. Doživetje prinaša nekajurno dogodivščino v gozdu, pred ciljem pa se je treba povzpeti še na prvega od istrskih gradov, ki jih raziskujemo po pravljični Istri,« je povedala sogovornica in omenila, da gre za Kubejski grad oziroma zvonik ali turn, kot mu pravijo Kubejci in Kubejke. No, pravzaprav Čubejci in Čubejke, a to je že prva učna ura iz velikanščine! »Na koncu poti, na kmetiji Jakomin, otroci, ki so rešili misijo in vse naloge v velebeležki, dobijo tudi zasluženo velenagrado.«
Pot popestrijo lesene skulpture
Kajti tako kot vse poti Škrateljca so tudi istrski velikani pospremljeni s knjižico in slikanico. »Nova slikanica 2 kozi in 3 istrske je delo Uroša Grilca in ilustratorke Polone Drašler, ki je del ekipe koprskega zavoda za mladino, kulturo in turizem. Slikanica prinaša priredbo treh istrskih legend in prigode dveh koz, to sta Pina in Pino, ki sta sicer koprski maskoti,« je razložila Nina Peče Grilc in dodala, da mlade iskalce velikanov in zgodb na terenu čaka deset doživljajskih točk. Te krasijo lesene skulpture, ki razkrivajo lastnosti velikanov in Istre. »Večje skulpture, kot tudi seveda skulptura velikana, so delo Matica Zakrajška, ki je z nami na vseh doživetjih od prvega. Idejo za velikane smo dobili pri delih danskega umetnika Thomasa Damba, ki izdeluje in postavlja velikane iz lesa na različnih koncih sveta, čeprav so velikani Istre drugačni in po tej plati seveda avtorsko delo Matica Zakrajška po ilustratorski predlogi Polone Drašler,« je razložil Uroš Grilc.
Pri podvozu, kjer pravljični vstop v doživetje krasijo grafiti ilustratorke Polone Drašler, smo naleteli tudi na družini Ristanovič in Mrak iz Ljubljane. Najmlajši pohodniki so v beležki iskali namig, kam po prvi žig, ob tem pa so vsi navdušeni priznali, da poti Škrateljca že zelo dobro poznajo. »Bili smo v Domžalah in Polhovem Gradcu, zdaj smo izvedeli, da jih je v okolici Ljubljane še več. In imeli smo pravo čarovniško doživetje v Krškem,« je povedal najstarejši fantič v skupini, ki se je skupaj s sorojenci in sestrično prepustil vodenemu pravljičnemu doživetju.
Na poti je zavodu Škrateljc uspelo skupaj z društvom Jugna na Lačni rekonstruirati suhozidno pastirsko oboro. »Hrib je bil nekoč en sam pašnik. Ne tako rodoviten, zato se tudi imenuje Lačna, saj je živina v glavnem lačna hodila nazaj v dolino. In v tej obori živita tudi naši kozici Pina in Pino. Obiskovalci poti pa se lahko tudi sami preizkusijo v suhogradnji,« sta pojasnila gostitelja in dodala, da navodila za gradnjo s kamni visijo na točki.
Velikani Istre še niso rekli zadnje besede
To pa ni edino znanje in skrivnost, ki ju boste lahko odkrivali na poti istrskih velikanov. »Tudi pri oblikovanju te poti smo sodelovali z lokalnimi društvi, ki so tukaj zelo aktivna, zlasti društvi Šavrinka in Skala. Seveda je prav dediščina šavrink v Kubedu, Gračišču in nasploh Istri ena od pomembnih vsebin našega doživetja. Ko smo ob začetku počitnic odprli pot, smo na doživetje najprej povabili domačine in odzivi so odlični. Verjameva, da bodo z veseljem spet sprejeli medse velikane in skrbeli zanje bolje kot v tistih časih, ko so nas velikani zapustili, ker smo pozabili na dragoceno velebesedo hvala,« je zgodbo zaokrožila Nina Peče Grilc, hkrati pa omenila, da istrski velikani ne bodo prva in zadnja zgodba Škrateljca v Istri.
Obiskovalci doživetja v Kubedu namreč lahko v velebeležki najdejo pobudo za odkrivanje preostalih istrskih gradov, kjer zbirajo žige, ti pa jih na koncu pripeljejo v koprsko Pretorsko palačo, kjer jih čaka posebna nagrada za raziskovanje pravljične Istre. »Naslednja pot Škrateljca v pravljični Istri bo povezana s slikanico, ki je že na voljo. To je Rovka Črkolovka, maskota koprske mladinske knjižnice, ki ji doživetje urejamo v Škocjanskem zatoku v Kopru. Seveda pa je Istra polna zanimivih zgodb in skrivnosti, ki še čakajo, da jih odkrijejo naši škratolovci in škratolovke. A tudi velikani Istre še niso rekli zadnje besede, nove sledi smo našli pri Črnem Kalu,« je o projektih v Istri povedal Uroš Grilc.
