V ponedeljek je računsko sodišče objavilo revizijsko poročilo o poslovanju Javne agencije za knjigo RS (JAK) v letih 2020 in 2021 – torej v času, ko je agencijo najprej vodila Renata Zamida (razrešena je bila novembra 2020), zatem ji je kot vršilec dolžnosti sledil Sebastjan Eržen, naposled pa še Dimitrij Rupel, ki je na direktorski stolček sedel junija 2021 (ter na njem ostal leto in pol). O pravilnosti poslovanja agencije v omenjenem obdobju je računsko sodišče izreklo negativno mnenje – ugotovilo je namreč, da ta v več primerih ni poslovala v skladu s predpisi, notranjimi akti in pogodbenimi določili; obenem je ocenilo, da je bila agencija pri izvajanju nalog s področja knjige v tem obdobju le delno uspešna.
Računsko sodišče je zato od JAK zahtevalo, naj predloži odzivno poročilo, v katerem mora izkazati odpravo nepravilnosti in nesmotrnosti, agenciji pa podalo tudi priporočila za izboljšanje poslovanja. »Z vso skrbnostjo smo pristopili k sodelovanju z računskim sodiščem in v času izvajanja revizije že sledili večini njegovih priporočil, če je bilo to le mogoče,« pa pravi sedanja direktorica JAK Katja Stergar, ki agencijo vodi od lanskega novembra, sprva kot vršilka dolžnosti, od letošnjega aprila pa kot direktorica s polnim mandatom. »Ustrezno bomo izvedli tudi zahtevane popravljalne ukrepe, ki še niso bili izvedeni.«
Vrsta neutemeljenih izplačil
V revizijskem poročilu je računsko sodišče naštelo dolgo vrsto nepravilnosti pri poslovanju agencije v letih 2020 in 2021. Med drugim je agencija članom svojih strokovnih komisij izplačala za 40.844 evrov nagrad, ne da bi pridobila pisna poročila o opravljenem delu ter individualna pisna strokovna mnenja o prijavljenih kulturnih programih in projektih, brez pravnih podlag pa jim je izplačala tudi povračilo potnih stroškov. Toda to je šele začetek: agencija je prav tako nepravilno izvedla postopke oddaje naročil za nabavo osnovnih sredstev ter storitev v vrednosti najmanj 33.371 evrov; plačala je storitve v skupnem znesku 8100 evrov, ne da bi razpolagala z dokazili, da so bile te res izvedene; z izvajalci ni sklenila pogodb o izvedbi storitev oziroma ni izdala naročilnic pred izvedbo storitev v skupni vrednosti 5783 evrov; agencija je sklenila tudi pogodbo za pravne storitve, za katere je imela že sklenjeno pogodbo z drugim izvajalcem, pri čemer so neupravičeni stroški znašali 5533 evrov ...
Poleg tega je agencija mimo javnega razpisa sofinancirala izdelavo promocijskega filma v znesku 2000 evrov, predsednici sveta JAK pa je brez pravne podlage plačala pot v Berlin (stroške letalske vozovnice, prevoza na letališče, namestitve in prehrane v skupnem znesku 1281 evrov). Revizija je razkrila tudi izplačevanje previsokih dodatkov za delovno dobo ter pretiranih stroškov prevoza na delo, neredno plačevanje obveznosti, neupravičeno uporabo službene kreditne kartice in še nekatere druge manjše nepravilnosti.
Površna merila in nadzor
Tudi pri izvajanju nalog s področja knjige je bila agencija v letih 2020 in 2021 le delno uspešna, je ocenilo računsko sodišče. Med drugim zato, ker v svojih javnih razpisih ali pozivih ni vzpostavila pogojev in kriterijev, ki bi bili vselej »jasni, preverljivi in merljivi«, tudi ni obrazložila posameznih kriterijev za ocenjevanje vlog oziroma zahtev za prijavitelje, ocene pristojnih komisij pri nekaterih razpisih so bile pomanjkljivo utemeljene, »kar ne omogoča naknadne preverljivosti ocenjevanja« – skratka, agencija pri več razpisih ni zagotovila transparentnosti pri dodeljevanju sredstev, prav tako nima »jasnih pravil za izogibanje navzkrižju interesov članov strokovnih komisij«.
Pomanjkljiv je bil tudi nadzor nad izvajanjem obveznosti prejemnikov sredstev in namenske porabe sredstev, saj je agencija izplačala vsaj 63.010 evrov za stroške, ki se niso nanašali na programe in projekte, sprejete v sofinanciranje, ali pa to ni bilo razvidno iz dokazil. Prav tako je nakazovala sredstva prejemnikom, ki niso predložili vseh zahtevanih dokazil, v dveh primerih, ko pogodbene obveznosti niso bile izpolnjene v roku, pa ni zahtevala vračila sredstev.
»V obravnavanem obdobju so se na agenciji zamenjali trije direktorji, velika fluktuacija je bila tudi na drugih delovnih mestih,« ob reviziji še razmišlja Katja Stergar. »Hkrati se agencija ves čas sooča s kadrovsko stisko in je tudi zato primorana najemati zunanje strokovne službe.« Kakor je dodala, direktor pri marsikaterem ukrepu niti ne deluje samostojno, saj je za izvajanje določenih aktivnosti odvisen od sveta agencije – ta med drugim sprejema splošne akte, ki urejajo poslovanje agencije – in financerja. »Da bi bila uspešnost višja, pa je agencija že v razpisih in pozivih, ki jih objavlja v letu 2023, sledila priporočilom računskega sodišča,« je poudarila.
