Kamniški podžupan Uroš Pirc nikoli ni skrival, da ga politika ne zanima. Bolj kot politični parket ga ženejo operativni projekti, kar je dokazal tudi med avgustovskimi poplavami in kasneje, ko je zaradi hude bolezni župana Mateja Slaparja začasno prevzel vodenje kamniške občine. Morda prav zato mu zadnje mesece zmanjkuje časa, da bi se še bolj posvetil nadaljnjemu razvoju brezplačne lovske aplikacije I-trophy, ki je namenjena lovcem. Ti z njeno pomočjo lažje in hitreje ocenijo svojo trofejo.
Lova na trofeje pri nas praktično ni
Kot pove Pirc, je bil lovec že njegov oče in pred njim tudi stari oče in praded. Kako bo šla tradicija naprej, še ne ve, saj so otroci še majhni. »Sin je zainteresiran, a kaj bo prinesla puberteta, nihče ne ve. Se pa trudimo, da jih peljemo v smer spoznavanja narave in lovstva,« v pogovoru pove Pirc. Sam je od nekdaj aktiven član Lovske družine Tuhinj, a kot pove, nikoli ni bil lovec na trofeje. »Sem bolj lovec za opazovanje divjadi, ki stremi k ohranjanju ustreznih življenjskih pogojev za divjad. Predvsem v zimskih mesecih so te aktivnosti vezane na visokogorje, predvsem na Menini planini, kjer je zaradi visokega snega pozimi treba divjadi olajšati hude zimske razmere, tudi z zagotavljanjem hrane, predvsem pa mirnih območij, kjer lažje prezimi,« je pojasnil Pirc.
Tudi sicer je lova na trofeje pri nas zelo malo oziroma praktično nič. Kot pove sogovornik, je v celotni lovski organizaciji malo takih, ki bi to počeli. »Tisti redki pogosto hodijo lovit v tujino,« zagotovi sogovornik, čigar ideja je bila oblikovati lovsko aplikacijo I-trophy. »Brezplačna lovska aplikacija je plod večletnega razmišljanja o tem, kako bi lovcem olajšal ocenjevanje trofejne divjadi, se pravi srnjaka, jelena, divjega prašiča, muflona, kar jim v končni fazi nalaga tudi zakonodaja, ki ureja upravljanje divjadi. Vrednostne točke so seveda že vse opisane v knjigah, zato nisem ničesar novega odkril, ampak knjige ponavadi ne nosiš s sabo,« pove Pirc in doda, da sam sicer ni človek mobilnih telefonov in aplikacij. »A vidim, kam svet drvi in kje je prihodnost.«
V pripravo aplikacije vključil stroko
Zastavljenega projekta se je lotil temeljito, saj ni želel le prenesti knjige v aplikacijo. »Zbrali smo širok nabor trofej. Nekaj je tudi mojih, od mojega očeta in deda. Druge so prispevali lovski kolegi z različnih koncev Slovenije. Vsako trofejo so v studiu profesionalno poslikali z vseh zornih kotov in jo spravili v aplikacijo,« pove in poudari, da je imel pri opisovanju strokovno pomoč Huberta Potočnika, raziskovalca in profesorja, zaposlenega na biotehniški fakulteti, sicer tudi zelo aktivnega člana v naravovarstvenih projektih, kot je Life Lynx, pa tudi aktivnega lovca. »Pri izdelavi aplikacije pa sem imel tudi srečo, da sem v projekt povabil Kamničana Jureta Benkoviča, čigar podjetje razvija aplikacije.«
Za aplikacijo stoji tudi spletna stran, prav tako so vsebine prevedli v angleški, italijanski in nemški jezik, v načrtu je še prevod v madžarščino in hrvaščino. »Treba je vedeti, da je Slovenija premajhen trg, čeprav je Lovska zveza Slovenije aplikacijo pozdravila. Novi član lovske družine mora opraviti izobraževanje in eden od izpitov je tudi ocenjevanje lovskih trofej. In prav njim bo aplikacija, ki ima trenutno že 1500 uporabnikov, prišla zelo prav.«
Z aplikacijo seznanil tudi mednarodno lovsko srenjo
Preko lovske zveze je Uroš Pirc skupaj s Potočnikom dobil tudi priložnost, da je aplikacijo predstavil pri mednarodni organizaciji za ocenjevanje lovskih trofej v Budimpešti. »Tehnični direktor organizacije je aplikacijo pozdravil, malo manj so ji naklonjeni certificirani ocenjevalci, ki trofeje ocenjujejo na različnih sejmih. Seveda to razumem, saj ti svoje znanje prodajajo. Cena cenitve se giblje od 50 do 100 evrov na trofejo.«
In kako aplikacija deluje v praksi? Starost uplenjene divjadi se ne ocenjuje na podlagi rogov, kot pove sogovornik, ampak si v Sloveniji pomagamo z oceno obrabljenosti zobovja. »Ko je trofeja pripravljena, se lotimo merjenja. V aplikaciji izbereš divjad, ki jo ocenjuješ, in po natančno opisanih navodilih in s priloženimi slikami meritev izmeriš zahtevano,« pove in doda, da je med drugim treba oceniti tudi zunanji videz, kot je na primer barva rogovja (tudi ta lestvica je natančno opisana v aplikaciji) ali pa grbičavost. Ko so vse meritve vnesene, lahko trofejo tudi slikaš, objaviš lokacijo lovišča, in jo shraniš k digitalnemu trofejnemu listu, nato pa vse skupaj posreduješ na email, v oblak, deliš med prijatelji oziroma objaviš na katerem od svojih profilov.