Antony Blinken se je v Tel Avivu sestal z izraelskim predsednikom Jicakom Hercogom, premierjem Benjaminom Netanjahujem in zunanjim ministrom Izraelom Kacem. V preteklih dneh je državni sekretar obiskal več držav v regiji in v luči tega dejal, da je izraelskemu predsedniku posredoval informacije, ki jih je prejel od vseh voditeljev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Poudaril je, da ima Izrael pravico zagotoviti, da se oktobrski napadi skrajnega palestinskega gibanja Hamas na Izrael ne bodo ponovili. Ob tem je ponovil, da mora Izrael sprejeti vse možne ukrepe, da se izogne civilnim žrtvam v Gazi, ter pozval k nadaljnji in trajni dobavi humanitarne pomoči v enklavo, poroča britanski BBC. Prav tako je izrazil upanje, da si bo Izrael po vojni lahko še naprej prizadeval za povezovanje z državami v regiji na podlagi sporazumov o normalizaciji odnosov.
Izrael obsoja tožbo, ki jo je Južna Afrika vložila na Meddržavno sodišče v Haagu
Hercog se je medtem ZDA zahvalil za neomajno podporo Izraelu v vojni proti Hamasu. »Pogovarjala sva se tudi o stiski zajetih talcev in potrebi po njihovi takojšnji vrnitvi domov,,« je dodal. Obsodil je tožbo, ki jo je Južna Afrika vložila na Meddržavno sodišče (ICJ) v Haagu in v kateri Izraelu med drugim očita izvajanje genocidnih dejanj proti Palestincem v Gazi. Pojasnil je, da se je v ponedeljek pogovarjal s podpredsednico ZDA Kamalo Harris in tudi njej izrazil zaskrbljenost zaradi tožbe. »Nič ni bolj groznega in absurdnega od te tožbe"« je še dodal.
Tudi na srečanju z Netanjahujem je Blinken izpostavil potrebo po sprejemu vseh možnih ukrepov, da se izognejo civilnim žrtvam v Gazi. Po navedbah tiskovnega predstavnika State Departmenta Matthewa Millerja, sta Blinken in Netanjahu razpravljala tudi o reševanju zajetih talcev.»Državni sekretar je ponovno poudaril, da je treba zagotoviti trajni mir v Izraelu in širši regiji, tudi z vzpostavitvijo palestinske države,« je še dodal Miller.
Blinken se namerava danes srečati tudi z družinami nekaterih talcev, ki jih je 7. oktobra zajel Hamas, in z njimi razpravljati o prizadevanjih za vrnitev talcev domov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Ameriški državni sekretar je od izbruha vojne v Gazi izvedel že štiri turneje po Bližnjem vzhodu. Na tokratni je pred Izraelom obiskal tudi Savdsko Arabijo, Turčijo, Grčijo, Jordanijo, Katar in Združene arabske emirate.
Izjavil je, da med voditelji omenjenih držav obstaja široko soglasje, zlasti o tem, da morajo Izraelci živeti v miru in varnosti, da morata biti okupirani Zahodni breg in območje Gaze združena pod palestinsko upravo ter da je treba ustanoviti neodvisno palestinsko državo.
Izrael za danes napovedal kratko prekinitev spopadov v osrednji Gazi
Tiskovni predstavnik izraelske vojske za arabske medije Avičaj Adrae je sicer davi napovedal kratko in območno omejeno prekinitev spopadov v Gazi v humanitarne namene. Trajala naj bi med 9. in 13. uro po srednjeevropskem času na jugovzhodu območja Deir al Balah v osrednjem delu enklave. Število smrtnih žrtev v Gazi je medtem naraslo na 23.210.
Adrae je ob tem na omrežju X v arabščini objavil več nujnih navodil za prebivalce enklave. Zapisal je, da je bil humanitarni koridor na eni osrednjih ulic v Gazi, ulici Salah al Din, zaprt in prestavljen na ulico Al Rašid oziroma Al Bahr bližje morju. Dodal je, da bo ta koridor za pešce in avtomobile ter izključno v smeri proti jugu odprt med 9. in 13. uro po srednjeevropskem času, navaja britanski BBC.
Vodja palestinskega gibanja Hamas Ismail Hanija je medtem danes pozval muslimanske države, naj palestinskim borcem zagotovijo orožje, tako kot to Izraelu zagotavljajo njegove zaveznice. »Prišel je čas, da muslimanske države podprejo odpor z orožjem, saj to ni samo bitka palestinskega ljudstva," je Hanija po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil iz Dohe.
Število smrtnih žrtev med Palestinci v Gazi je medtem naraslo na 23.210, je danes sporočilo tamkajšnje ministrstvo za zdravje. Dodalo je, da so v zadnjih 24 urah našteli 126 mrtvih. Poleg tega je bilo na palestinski strani v več kot treh mesecih spopadov v enklavi ranjenih 59.167 ljudi.
V izraelskem napadu na južni Libanon ubitih več borcev Hezbolaha
Nadajujejo se tudi spopadi med izraeslkimi silami in proiranskem šiitskim gibanjem Hezbolah. V izraelskem napadu z brezpilotnim letalnikom na položaje gibanja v južnem Libanonu so bili danes ubiti najmanj trije borci gibanja, je sporočila skupina. V odziv je Hezbolah napadel izraelsko oporišče na severu Izraela, vendar naj žrtev in večje škode ne bi bilo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Po navedbah Hezbolaha in libanonskih varnostnih virov je v okviru napada izraelski dron streljal na vozilo gibanja. V odziv je skupina z brezpilotnimi letalniki napadla izraelsko oporišče v kraju Safed na severu Izraela.
Izraelski medijei poročajo, da je eksplozija enega od dronov, ki ga zračna obramba ni prestregla, povzročila materialno škodo. Spletni portal katarske televizije Al Jazeera medtem navaja, da baza Safed škode ni utrpela. V odziv na napad je sicer izraelska vojska izvedla nove zračne napade na lokacije, od koder so bili droni izstreljeni.
Pred tem je Hezbolah prevzel odgovornost za raketne napade na izraelske vojaške postojanke na obmejnem območju med državama. V odziv naj bi izraelske sile obstreljevale več vasi na jugu Libanona, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Ni jasno, kdaj točno so se omenjeni raketni napadi zgodili. V izraelskem napadu z dronom je bil sicer v ponedeljek ubit višji vojaški poveljnik Hezbolaha Visam al Tavil, ki naj bi vodil elitno enoto gibanja, imenovano Radvan.
Napad se je zgodil v času naraščajočih bojazni, da bi se vojna z območja Gaze lahko razširila na celoten Bližnji vzhod, potem ko je bil minuli teden v libanonski prestolnici Bejrut ubit drugi človek Hamasa Saleh al Aruri ter šest drugih voditeljev in pripadnikov palestinskega gibanja.
