Novica je glasno odjeknila po svetu, ruski mediji pa so včeraj opoldne kot manj pomembno navedli kratko sporočilo arktične kaznilnice na severozahodu Sibirije: da je umrl 47-letni Aleksej Navalni, obsojen na 19 let ječe zaradi »ekstremizma«. Vzrok smrti (še) ni pojasnjen, menda se je njegovo zdravstveno stanje nenadoma poslabšalo.
Vztrajni kritik ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki se je tudi v najtežjih trenutkih pred kamere postavil z rahlim nasmeškom in verjetno tako kazal, da se ne bo pustil zlomiti, je zadnja leta vodil rusko opozicijo, še v začetku februarja pa mu je iz zapora uspelo pozvati Ruse, naj na predsedniških volitvah marca ne glasujejo za Putina. Šlo je za njegovo strategijo pametnega glasovanja, po kateri je treba podpreti kogar koli, ki lahko premaga kandidata vladajoče stranke.
Za ruske medije doslej Navalni ni obstajal in tudi Putin ni nikoli izgovoril njegovega imena. Vsekakor pa ga je njegov režim skrbno spremljal več kot 15 let. Predvsem je postal nevaren leta 2017, ko je objavil video o bajnem bogastvu skorumpiranega premierja Dmitrija Medvedjeva: jahte, vile, posestva v Italiji. Tedaj je tudi začel uveljavljati strategijo pametnega glasovanja, ki je obrodila sadove na več lokalnih volitvah.
Vrnil se je kljub znanemu tveganju
Dvajsetega avgusta 2020 se mu je po obisku v Tomsku, mestu na zahodu Sibirije, v katerem je preiskoval korupcijo lokalnih oblastnikov, v letalu za Moskvo nenadoma močno poslabšalo zdravstveno stanje in začel je tuliti od bolečin. Pilot je zasilno pristal v Omsku, še enem velikem mestu na zahodu Sibirije. Ko je bil že v komi, so ga hitro prepeljali v bolnišnico, kjer je za las ušel smrti. Dva dni pozneje je, še vedno v komi, letel v Nemčijo, kjer so po analizi sporočili, da je bil zastrupljen z živčnim strupom novičok. Pozdravili so ga, v Kremlju pa so upali, da bo ostal v tujini in tako nenevaren, kot številni drugi opozicijski politiki v emigraciji. Toda ne, pet mesecev pozneje, 17. januarja 2021, se je vrnil v Rusijo. Takoj ko je stopil iz letala, so ga aretirali.
Zdaj se je izkazalo, da je vrnitev iz Nemčije plačal z življenjem. Ni hotel ostati v tujini, ker bi tam postal nepomemben Putinov nasprotnik. Hotel je postati predsednik Rusije in ječa naj bi bila etapa do Kremlja. Najbrž je hotel biti s svojim pogumom tudi zgled za Ruse v boju proti Putinovemu režimu.
Razkrinkovalec korupcije in kandidat za župana Moskve
Navalni, ki je od leta 1998 kot mladi pravnik delal v več različnih ruskih podjetjih, si je ugled pridobil predvsem z bojem proti korupciji. V svojem blogu je Rusom opisoval, kako se davkoplačevalski denar steka v zasebne žepe. Ko je posumil na korupcijo v nekem podjetju, je kupil nekaj njegovih delnic in tako prišel do informacij, ki so bile pogosto dovolj za dokazovanje malverzacij. Kot mladi politik se je včlanil v liberalno opozicijsko stranko Jabolko, a je leta 2007 izstopil, ker je bil idejno bližje opozicijskim nacionalistom. Migrante je tako označil za »mrčes«, česar sicer pozneje ni nikoli obžaloval, a v zadnjih 15 letih tudi ne ponovil.
Kot govornik se je izkazal leta 2011 in 2012, ko so potekali množični protesti proti volilnim goljufijam na parlamentarnih volitvah in potem proti vrnitvi Putina na položaj predsednika države. Putinovo stranko Združena Rusija je tedaj označil za »stranko tatov in sleparjev« in Putinovi nasprotniki še danes uporabljajo ta izraz. Leta 2013 je kandidiral za župana Moskve in med šestimi kandidati dobil 27 odstotkov glasov, kar je zelo veliko glede na to, da ni imel dostopa do medijev. Že v prvem krogu je z 51 odstotki zmagal Putinov kandidat Sergej Sobjanin. Putinov režim je zatem Navalnemu z obsodbo zaradi »finančnih malverzacij« onemogočil, da bi še kdaj kandidiral na volitvah.
Agent je vse priznal
Glavno orožje Navalnega je postal youtube, na katerem je prikazoval premoženje vladajoče elite. Video o velikem bogastvu Dmitrija Medvedjeva iz leta 2017 je sprožil proteste po vsej Rusiji. Ogorčenje mladih nad skorumpirano oblastjo je tako spreminjal v politično akcijo. Večkrat je bil obsojen na kratke zaporne kazni in pred avgustom 2020 je bil v zaporu vsega skupaj 250 dni, malo manj pa v hišnem priporu.
Še ko je bil v Berlinu decembra 2020, mu je uspel neverjeten podvig. Po telefonu je poklical ruskega tajnega agenta, ki je sodeloval pri njegovi zastrupitvi z novičokom, in se mu predstavil kot »sodelavec sveta za nacionalno varnost Maksim Ustinov«, ki mora hitro napisati poročilo o vzrokih za spodletelo operacijo 20. avgusta. »Če bi letalo letelo dlje časa in ne bi tako hitro zasilno pristalo (v Omsku), bi se zadeva drugače iztekla,« mu je po telefonu rekel tajni agent. In dodal: »Pa še zdravstveno osebje na letališču je hitro posredovalo in mu dalo protistrup.« Navalni je tudi izvedel, da so mu novičok nasuli na spodnje hlače.
Devetnajstega januarja 2021, dva dni po zadnji aretaciji Navalnega, so njegovi sodelavci objavili njegov video o Putinovem posestvu ob Črnem morju, velikem 70 kvadratnih kilometrov in vrednem več kot milijardo evrov, na katerem so kompleks luksuznih palač, dvorana za hokej, igralnica, cerkev …
