Nisem jih imel. Glede na dosežke v letošnji sezoni nisem bil noben favorit. Na poljski turneji nisem blestel, v Zakopanah sem bil še bolan, zato se o kolajni ni imelo smisla pogovarjati. Pri sebi sem vedel, če bom dobil pravi občutek, bom letel daleč. Ker le trije dobijo kolajno, ne morem kar napovedati, da jo bom osvojil.
O kliku na drugem poletu na treningu.Ko sem poletel 238 metrov, mi je v trenutku vse postalo jasno. Vse sem znal narediti prav, nisem potreboval nobenih navodil, ampak je steklo. Po tehnični plati je bilo vse skupaj zelo enostavno. Osnova je bil zadnji trening v Planici, ko sem naredil šest presenetljivo lepih in dolgih skokov čez 140 metrov. Žal se je na tem treningu poškodoval Anže Lanišek. Skoki so nevaren šport, s spremembami na opremi se je še povečala hitrost pri doskoku, zato je bilo veliko poškodb že pred sezono.
O strahu pred poškodbo.Ni me strah poškodbe. Strah me je nevarnih razmer s premočnim vetrom, da bi se me kaj pripetilo v zraku.
O vrtiljaku čustev po tekmi posameznikov, ko je s prvega zdrsnil na tretje mesto.Najprej sem bil 15 minut zelo jezen. Čeprav sem imel bronasto kolajno, sem imel občutek, da sem izgubil vse. Ko sem na podelitvi prejel odličje, sem se sprijaznil z bronom. Zavedam, da ne morem več ničesar spremeniti, zato je vse razočaranje minilo. Tako je pač moralo biti. Morda je to osnova, da bom nekoč osvojil zlato kolajno na poletih med posamezniki. Ker sem si želel doma imeti kolajno z zlato barvo, sem misli hitro preklopil na ekipno tekmo. Malo sem si tudi iz jeze želel, da bi vsi na ekipni tekmi leteli dobro.
O podpori moštvenih kolegov, ki so ga tolažili.Tu so dobrodošle izkušnje Petra Prevca, sostanovalca v sobi, ki jih ima največ. Najbolje ve, kako se skakalec počuti, ko ni najbolj zadovoljen. Hitro me je potolažil, da bo ta kolajna imela čez nekaj let veliko vrednost. Vseskozi mi pravi, da je treba ob vsakem uspehu uživati in ga spoštovati.
O pritisku uspeha na ekipni tekmi, ko je nastopil zadnji v slovenski četverici.V zadnjem skoku sem bil najmanj nervozen med vsemi poleti na Kulmu. Fantje pred menoj so naredili veliko razliko, letalnico sem dobro poznal in na njej uspešno letel, zato sem bil prepričan, da ne morem narediti tako velike napake, ki bi nas stala prvega mesta. Ko sem priletel z mize in sem videl, da je zelena črta zelo visoko, se nisem mučil, ampak po njenem preletu hitro pristal. Če bi tiščal do konca, bi bil polet daljši 10, 15 metrov.
O tem, koliko navodil mu je dal selektor Robert Hrgota.Vsebina in količina besed sta odvisna od težav, ki jih imam. Na Kulmu ni bilo potrebe, da bi veliko komunicirala, saj ni bilo veliko napak. Navodila so bila enostavna, predvsem mi je vlival samozavest, da znam, naj naredim svoje in se prepustim letenju.
O tem, da se v športu, če si do njega pošten, vse povrne.Nedvomno. Tudi, če si v sezoni vse naredil tako, kot je treba, pa ne gre po željah in imaš smolo, bo prišla tekma, na katerih boš uspešen. Tako dobiš potrditev, da se je splačalo potrpeti. Iz takšnih stvari se naučimo največ in veliko bolj spoštuješ trenutke, ko so rezultati po željah.
O tem, zakaj eksplodira na velikih tekmovanjih, zlasti na poletih.Ne vem. Velika tekmovanja so izziv, na katerih ne smeš narediti napake, saj ni nove priložnosti.
O željah za nadaljevanje sezone.Še vedno menim, da na navadni tekmi svetovnega pokala nisem favorit, se pa že veselim še treh poletov do konca marca v upanju, da se bom boril za mali globus. Želim si, da bi bil tudi na normalnih skakalnicah višje uvrščen, morda tudi na odru za zmagovalce. V minulih tednih nisem skakal slabo, a sem se zelo mučil na tekmah.
O razlikah med skakalnico in letalnico.Pri meni je velika. Kraft in Wellineger, ki sta na Kulmu osvojila kolajno, sta najboljša tudi na normalnih skakalnicah. Pri njiju ni razlike, jaz pa imam opremo, smuči, dres in čevlji, bolj prilagojeno za večje hitrosti, ki so na letalnicah in mi na manjših napravah zmanjka kakšen meter.
O smučeh fluege.de.Zmagovalnega konja se menja, saj jih imam že od mladinske reprezentance.
O ljubezni do hitrosti, saj ne uživa le na smučeh, ampak poleti tudi na motorju na dirkališču.Hitrost obožujem v vseh oblikah. Ker mi poleti manjkajo letalnice, se sproščam na dveh kolesih, kjer je podoben občutek, ko stistka in me je malo strah. Dirkanje na motorjih se lahko vsaj delno primerja z letalnico.
O tem, če ga zanima osvojitev velikega kristalnega globusa.Želim si, da bi imel vse lovorike, a sem realen, kaj sem sposoben. Najprej je treba dokončati sezono.
O skrbi za težo.S tem imam veliko dela in pazim, kaj dam v usta. Le minuli konec tedna na Kulmu je bilo malo lažje, saj so poleti tako zahtevni, da sem izgubil skoraj dva kilograma. Tekme na letalnicah so večji stres od klasičnih skakalnic, zato je poraba energije veliko večja. Že v petek, ko smo imeli štiri polete, sem bil zelo fizično in psihično izčrpan.
O tem, kaj je pojedel, da si je povrnil izgubljeno energijo.Po tekmi sem si privoščil velik burger, s katerim sem nadoknadil vso energijo, ki sem jo izgubil konec tedna.
O sladkarijah.Nisem velik ljubitelj tort, zato jih ne jem pogosto. Za rojstni dan sem si privoščil kinder maxi king torto.
O komunikaciji s Kraftom.Na Kulmu se nisva se veliko pogovarjala. Šlo je predvsem za čestitke.
O tem, kje hrani devet kolajn z velikih tekmovanj, kot so olimpijske igre in svetovna prvenstva. Če dodamo še evropske igre lani poleti na Poljskem ima že deset odličij.Kolajn sploh ne štejem. Prostora v vitrini je še dovolj, tudi želja po novih je še velika. Z vsako kolajno se želje še povečajo, da bi imel še več odličij.
O tem, kaj si bo privoščil za denarno nagrado 23.495 švicarskih frankov, ki jo je prejel za kolajni na Kulmu.Glava je povsem v skokih in prilive, ki prihajajo na bančni račun, sploh ne gledam. To bom naredil po koncu sezone.