Med drugim bo v tem predmestju Pariza tudi olimpijska vas. Športniki bodo tako tako neposredno soočeni z nasprotji med olimpijskim bliščem in vsakodnevno bedo lokalnega prebivalstva.

Če se bodo športniki na letošnje olimpijske igre odpravili z velikimi tekmovalnimi pričakovanji, bodo prebivalci teh najrevnejših delov francoske prestolnice upali, da bodo igre morda vendarle nekoliko izboljšale kakovost njihovega življenja.

V Seine-Saint-Denisu je velik delež prebivalstva migrantskega porekla, ljudi ki so v Francijo prišli v različnih migrantskih valovih v minulih desetletjih. Danes to okrožje šteje okoli 1,6 milijona prebivalcev, pri čemer jih po poročanju AFP-ja tretjina živi pod pragom revščine.

Francoske oblasti upajo, da bo organizacija olimpijskih iger drastično spremenila podobo omenjene soseske, blizu katere se sicer nahaja tudi znameniti stadion Stade de France. Ta se sicer ni prikazal v lepi luči na finalu lige prvakov leta 2022. V spominu so ob kaotičnih prizorih z navijači okoli stadiona ostale tudi zgodbe o ropanju navijačev na poti na in z stadiona.

Toda olimpijske igre bi naj negativno podobo tega dela Pariza povsem spremenile. Razlog za optimizem pa je predvsem gradnja novih 2800 stanovanj, med katerimi bo po igrah zgolj ena tretjina na voljo po tržnih najemninah. Od 25 do 40 odstotkov bi jih naj bilo neprofitnih, medtem ko bi preostanek bil delno subvencioniran, obljubljajo lokalne oblasti.

A podobne ambicije olimpijskih organizatorjev so se v preteklosti izkazale zgolj za lepe želje. O tem pričajo tudi izkušnje iz Londona, kjer naj bi olimpijska vas po koncu iger zagotovila poceni stanovanja na trgu. O teh nato ni bilo ne duha ne sluha, so poročal britanski mediji.

Prebivalci Seine-Saint-Denisa imajo sicer mešane občutke. Od iger največ pričakujejo tisti, ki zasedajo različne politične položaje v lokalnih skupnostih. Tako se je župan občine Ile-Saint-Denis Mohamed Gnabaly pohvalil, da bo občina med igrami gostila t.i. Afriško cono, v kateri bosta predstavljena afriška kultura in šport. Navadni prebivalci predmestja pa so zaskrbljeni zaradi omejitev prometa, kar skrbi predvsem dostavljavce.

Ker gre za revno predmestje, so si ljudje veliko obetali predvsem glede zaposlitvenih možnosti, ki bi jih prinesle igre, a so glede tega malce razočarani. Večina delovnih mest je namreč za določen čas oz. prekarnih. Velike pa so predvsem potrebe po čistilcih in slaščičarjih, ki jih iščejo med iskalci zaposlitve ne najbolj zaželena podjetja, pri čemer ne slovijo po dobrem plačilu. Zaradi iger bi se sicer naj začasno zaposlilo okrog 180.000 ljudi, medtem ko bi jih naj 6000 skrbelo za katering v olimpijski vasi.

Za novo podobo omenjenega predmestja je bilo sicer porabljenega okoli 4,8 milijarde evrov javnega denarja, od tega je bilo za stanovanja namenjenih okrog 1,7 milijarde evrov.

olimpijska vas Olimpijske igre Pariz revščina