Trideseto ministrsko zasedanje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) v Skopju se je končalo z delnim srečnim koncem za organizacijo. Potem ko je 55 od 57 sodelujočih držav v organizaciji pozivalo Rusijo, naj popusti pri blokadi ključnih odločitev, ki so bile pomembne za obstoj največje regionalne varnostne organizacije na svetu, je Moskva vendarle malce popustila.

Malta je bila dokončno formalno potrjena za novo predsedujočo državo OVSE v prihodnjem letu, prav tako so vse države potrdile ključna imenovanja na čelu organizacije. Mandati so bili podaljšani generalni sekretarki Helgi Marii Schmid, generalnemu direktorju Urada za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) Matteu Mecacciju, predstavnici za svobodo medijev Teresi Ribera in visokemu komisarju za nacionalne manjšine Kairatu Abdrahmanovu.

Zadovoljni gostitelji

Še v četrtek ni bilo jasno, ali je ruski zunanji minister Sergej Lavrov pripravljen popustiti pri teh odločitvah, ki so bile po ocenah številnih držav ključne, da lahko organizacija funkcionira naprej. Sprememba ruske pozicije se je zgodila čez noč. Lavrov še na včerajšnji dopoldanski novinarski konferenci, kjer je udrihal čez ameriškega zunanjega ministra Antonyja Blinkna in visokega zunanjepolitičnega predstavnika Josepa Borrella, ker se nista hotela srečati z njim, ni nakazal, da bo Rusija pripravljena sprejeti nujne odločitve za obstoj organizacije. Ko pa so včeraj popoldne o vseh odločitvah glasovali, nihče ni bil proti. Slovenija je z doseženim dogovorom zadovoljna, izrazila pa je tudi vso podporo prihajajoči predsedujoči Malti.

Zunanji minister Severne Makedonije Bujar Osmani je rezultat srečanja opisal kot zgodovinski in prelomen. »To srečanje je okrepilo OVSE in potrdilo nujnost njenega obstoja za prihodnost,« je bil z izkupičkom zadovoljen Osmani in poudaril, da bo tudi Ukrajina še kako močno potrebovala to organizacijo, ko se bo enkrat vojna končala in se bo začela obnova. Kompromis z Rusijo je ležal v tem, da generalni sekretarki Schmid, direktorju ODIHR Mecacciju, medijski predstavnici Ribera in komisarju Abdrahmanovu mandata niso podaljšali za celotno obdobje, temveč zgolj za slabo leto – do septembra 2024. Osmani je zagotovil, da se pri pridobitvi ruskega soglasja ni trgovalo z načeli organizacije, le vse glasove sodelujočih držav se je vzelo v obzir. Več sodelujočih držav je sicer na plenarni razpravi opozorilo na to, da takšno podaljšanje mandatov ne more postati stalna praksa in da gre zgolj za izjemo.

Proračun je bil pretrd oreh

Do preboja ni prišlo pri vprašanju proračuna organizacije, ki je prav tako blokiran vse od leta 2021. Rusija ne da soglasja k njemu, zato je organizacija prisiljena funkcionirati po dvanajstinah, kar povzroča težave pri načrtovanju dela.

Kot sta pojasnila generalna sekretarka Schmid in zunanji minister Osmani, OVSE zaradi nesprejetega skupnega proračuna ne more slediti inflaciji (mesečni deleži proračuna so namreč določeni glede na zadnjega potrjenega), prav tako ne more odpirati novih delovnih mest, kar povzroča težave predvsem v terenskih misijah OVSE na kriznih žariščih.

Makedonski zunanji minister Osmani je napovedal, da bo tudi po ministrskem zasedanju do konca predsedovanja Severne Makedonije organizaciji še enkrat poskušal doseči soglasje glede proračuna za leto 2023. Tako bi namreč dobili novo nominalno vrednost proračuna, prav tako pa bi njegovo sprejetje lahko tlakovalo pot za potrditev proračuna za leto 2024, je še ocenil.