Sredi razprav severnoatlantskih zaveznikov, kako v naslednjem obdobju okrepiti ukrajinsko vojsko, je velike pozornosti na obeh straneh Atlantika v teh dneh deležno jedrsko orožje. V Evropi se nadaljujejo razprave, kako naj se stara celina tudi s pomočjo zastraševalnega učinka jedrskega orožja ubrani morebitnega napada Rusije. Razprave o najbolj smrtonosnem orožju, ki po drugi svetovni vojni ni bilo več uporabljeno, se stopnjujejo tudi zaradi groženj najverjetnejšega republikanskega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa, da ne bo priskočil na pomoč pri obrambnih izdatkih najvarčnejšim državam članicam Nata, četudi jih napade Rusija. Pospeške je ta razprava včeraj dobila še zaradi ameriških razkritij, da naj bi Rusija v nasprotju z doseženimi dogovori v orbiti okoli Zemlje načrtovala nove jedrske zmogljivosti, ki bi lahko pomenile mednarodno grožnjo, ne pa tudi takojšnje grožnje.
Brez neposredne grožnje
Kaj točno naj bi Rusija nameravala namestiti v vesolju, pri ameriških oblasteh niso pojasnili. New York Times je poročal, da naj bi Rusija razvijala jedrsko vesoljsko orožje, s katerim bi lahko napadla satelite. ZDA so o svojih razkritjih obvestile zaveznike, delno pa tudi kongres. Včeraj je v Beli hiši potekal tudi posebni sestanek z osmimi člani kongresa o tem vprašanju, ki ga je na razočaranje Bidnove administracije obelodanil republikanski kongresnik in vodja odbora za obveščevalne agencije v predstavniškem domu Michael Turner. Ta je med drugim sporočil, da so ZDA soočene z grožnjo nacionalni varnosti. Belo hišo je pozval, naj umakne stopnjo zaupnosti na dokumentih, zato da bi si jih lahko ogledali vsi zainteresirani kongresniki.
Ali je bilo o teh razkritjih ZDA govora na včerajšnjem zasedanju obrambnih ministrov Nata v Bruslju, generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg ni pojasnil. Dejal je le, da zavezniki nenehno izmenjujejo obveščevalne podatke in preučujejo nevarnost v vseh domenah zavezniškega delovanja. »Ta čas ne obstaja neposredna grožnja zavezništvu. Poskušamo pa tudi zagotoviti, da Moskva ne bi prišla do napačnih zaključkov glede pripravljenosti vseh držav braniti druge članice,« je poudaril Stoltenberg.
Razkritja še nepojasnjenih novih ruskih jedrskih zmogljivosti niso odzvanjala zgolj v Washingtonu, odzvala se je seveda tudi Moskva. Namestnik zunanjega ministra Sergej Ribakov je ocenil, da ZDA množično zavajajo, tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pa je dejal le, da gre za zvijačo Bele hiše, s pomočjo katere naj bi predstavniški dom poskušala prepričati, da glasuje za dodelitev dodatne pomoči Ukrajini. Senat je sicer ta paket pomoči že potrdil, ali ga bo tudi predstavniški dom, pa ostaja nejasno.
Zaupanje v obstoječe odvračanje
Del premislekov zadnjih mesecev v Evropi je tudi, ali bi Francija s svojim jedrskim orožjem branila tudi celotno Evropsko unijo oziroma kako bi Pariz skupaj z Londonom lahko morebiti prevzel jedrski ščit za Evropo. Natov generalni sekretar Stoltenberg ne želi še enega vzporednega mehanizma evropske jedrske obrambe in poudarja, da tudi pri vseh Trumpovih premislekih nikoli ni bilo pod vprašaj postavljeno odvračanje nevarnosti s pomočjo v Evropi nastanjenega ameriškega jedrskega orožja.
»Nato ima jedrsko odvračanje, ki deluje že desetletja in je naše najvišje odvračanje. Seveda moramo še naprej zagotavljati, da bo ta Natova jedrska odvračalna sila ostala varna, zanesljiva in učinkovita, pri čemer smo se dogovorili o postopkih poveljevanja in nadzora, doktrinah, in to je pravzaprav skupno prizadevanje z Združenimi državami in evropskimi zavezniki. Tega ne smemo z ničimer ogroziti. S tem bi le ustvarili več negotovosti in prostora za napačne izračune in nesporazume. Zavezani bi morali biti Natovemu jedrskemu odvračanju in ne bi smeli storiti ničesar, kar bi to ogrozilo,« je ocenil Stoltenberg.
Evropski jedrski dežnik?
Francoski predsednik Emmanuel Macron že od leta 2020 ponuja idejo francoskega jedrskega dežnika za celotno EU, a ta ideja doslej ni naletela na pretirano zanimanje. V Nemčiji se je zdaj začela razprava o tem vprašanju, večina politikov pa ocenjuje, da je treba ZDA prepričati, da ne bi umaknile svojega jedrskega dežnika iznad Evrope. ZDA imajo jedrsko orožje nameščeno v Belgiji, Italiji, Nemčiji, na Nizozemskem in v Turčiji.
Med večje zagovornike francoskega in britanskega jedrskega dežnika za Evropo (Francija ima 290 jedrskih konic, Velika Britanija pa okoli 225) sodi nemški finančni minister Christian Lindner. »Zadnje izjave Donalda Trumpa bi morali razumeti kot povabilo k nadaljnjemu razmišljanju o tem elementu evropske varnosti pod okriljem Nata,« razmišlja Lindner. Po njegovi oceni je treba pojasniti, pod kakšnimi političnimi in finančnimi pogoji bi bila Pariz in London pripravljena ohraniti ali razširiti lastne strateške zmogljivosti za kolektivno varnost ter kakšen prispevek so pripravljeni dati preostali. Da bi se takšna razprava zdaj sploh vodila, pa si ne želi nemški obrambni minister Boris Pistorius. »Ne smemo začeti takšne razprave s tako nepremišljenostjo samo zato, ker Donald Trump, ki sploh ni predsedniški kandidat, daje takšne izjave,« ocenjuje Pistorius. Da bi Macronovo ponudbo vendarle morali jemati resno, pa ocenjuje poljski premier Donald Tusk.
