V četrtek je minilo točno leto dni, odkar je javnost dobila brezplačen dostop do orodja chatGPT 3, ki ga je razvilo ameriško podjetje OpenAI. Podjetje je nastalo kot podaljšana roka nevladne organizacije z istim imenom. Bilo je namenjeno zagotavljanju financiranja in plačevanja zelo zaželenih strokovnih kadrov za odgovoren in človeštvu koristen razvoj umetne inteligence. Pod taktirko izvršnega direktorja firme Sama Altmana je podjetju uspelo chatGPT izstreliti v najhitreje rastoči spletni izdelek vseh časov. V vsega dveh mesecih je dosegel 100 milijonov aktivnih mesečnih uporabnikov. Facebook je za tak uspeh potreboval štiri leta in pol.
Ta teden se je dokončno razpletel tudi interni boj znotraj OpenAI med njegovim konservativnim in na varnost osredotočenim delom ter poslovnim delom, ki je deloval uspešno in želel ta uspeh še oplemenitit. Varnemu raziskovanju zavezani nadzorni svet ni več del OpenAI, nedavno odpuščeni Sam Altman pa je zopet v vozniškem sedežu podjetja. V nadzornem svetu v novi sestavi naj bi bil tudi predstavnik Microsofta, a po najnovejših podatkih ne bo imel glasovalne pravice. Namen Microsoftovega predstavnika naj bi bil jasnejši vpogled v delovanje podjetja, v katerem ima Microsoft 49-odstotni delež. Domnevno v želji, da jih podobni poskusi destabilizacije njihove 10 milijard dolarjev vredne investicije v OpenAI ne bi presenetili kot strela z jasnega.
Altman je za hip želel vse poslati k vragu
Čeprav se je saga o neuspešnem prevratu poslovnega dela OpenAI s strani nadzornega sveta za zdaj končala, akterji ostajajo relativno tiho. Sam Altman je v pogovoru za ameriški tehnološki portal The Verge ostal redkobeseden, poleg diplomatskih vljudnosti, značilnih za govor tehnoloških multinacionalk (z izjemo Elona Muska), je bila še najbolj zanimiva stvar, ki jo je imel povedati, priznanje, da ga je poteza nekdanjega nadzornega sveta prizadela in da je bil ob ponudbi vrnitve za hip pripravljen vse skupaj poslati k vragu, a se je že kmalu ohladil in ponovno zgrabil priložnost za nadaljevanje dela. Ob tem je povedal še, da bo novi nadzorni svet opravil neodvisni pregled vzrokov in dogodkov, ki so vodili do njegove razrešitve. Pravi, da se preiskave veseli, noče pa se vanjo vmešavati. Je pa dodal, da verjame, da bo prišel čas, ko bo o vsem skupaj z veseljem spregovoril.
Kaj vrnitev Altmana pomeni za nadaljevanje misije neprofitnega dela OpenAI, za zdaj še ni jasno. Podjetje je medtem brezplačnim uporabnikom odprlo dostop do orodja za glasovno interakcijo s chatGPT. Uporabnik lahko umetni inteligenci pove, kaj želi, ta pa mu nato odgovori z izbranim glasom. ChatGPT načeloma prepozna jezik, v katerem je govoril, in mu v tem jeziku tudi odgovori. Stvar ne deluje vselej popolno. Prav tako zna prihajati do težav z naglasom. To velja tudi za slovenščino. Prvi uporabnikov vtis je, da govorimo z nekom iz klicnega centra nekje na Poljskem.
Dediščina prvega leta chatGPT je tudi večje zavedanje javnosti o nevarnostih, ki jih prinaša razvoj umetne inteligence, ki se je dogajal že pred uspehi chatGPT. S povečano urgentnostjo se je zganila tudi politika. Minulo nedeljo je 18 držav, med njimi tudi ZDA, Velika Britanija, Nemčija, Avstralija, Izrael in Estonija, podpisalo sicer neobvezujoči dogovor o varni umetni inteligenci. Dogovor bi bil lahko vsebinsko bolj dorečen, prihajajo pa tudi resnejši dokumenti. Med drugim akt o umetni inteligenci, ki ga pripravlja EU in bo strožje določal, kaj je na tem področju dovoljeno.
