Po eni strani je očitno, da tehnološki razvoj sveta – od jedrske energije, umetne inteligence in do biogenetike – ustvarja pogoje za svet, v katerem človek postaja odvečen, svet, v katerem je človek že impotenten in vse bolj odvisen od tehnologije oziroma algoritma, tega novega vsemogočnega boga. Vendar težava ni v tehnologiji. Težava je v monopolnem kapitalizmu. Tehnologija, vključno z umetno inteligenco, bi lahko v marsičem pripomogla k uresničitvi Marxove utopije iz dela Nemška ideologija: zjutraj lovim, popoldne ribarim, po večerji kritiziram, ne da bi ob tem bil lovec, ribič ali kritik. Z drugimi besedami, danes smo že na stopnji tehnološkega razvoja, kjer nihče ne bi smel delati, torej lahko stroji nadomestijo večino človeškega dela. A to ni v interesu novih tehnofevdalistov, kot so Jeff Bezos, Elon Musk in drugi, ki živijo od privatizacije »občega intelekta«, izraza, ki ga je v angleškem izvirniku (general intellect) pustil tudi Marx in označuje vse naše nematerialno delo, ki prispeva k temu, da je na primer google tako uspešen in da si življenja brez njega ne moremo več predstavljati. x Sobotna priloga Dela
Nepreslišano: Srećko Horvat, hrvaški filozof
Lahko bi rekli, da ljudje ne potrebujemo avtomobilov. In morda jih res ne, zagotovo bi bilo bolje za vse, za človeka in za planet, če bi se vozili z vlaki. Vendar je tehnološki razvoj človeštva ustvaril okoliščine, ko danes brez avtomobila ne gre. Zdaj bo postal električni in vse bo takoj zeleno in boljše. Ha. Kozmetične rešitve, kot je ta, da bomo naravo reševali z uporabo električnega avtomobila, pa niso več dovolj. Če hočemo, da bo prihodnost dobila priložnost, moramo korenito preobraziti sedanji sistem.