Urad evropskega javnega tožilstva na Hrvaškem je lani jeseni sprožil preiskavo proti 29 osebam, med katerimi sta bivši dekan in eden od profesorjev geodetske fakultete, zaradi suma, da so med letoma 2019 in 2023 oškodovali evropski proračun za 1,7 milijona evrov pri štirih projektih, vrednih skupno 5,9 milijona evrov. Nekateri so kazniva dejanja priznali. Pod drobnogledom evropskih preiskovalcev zaradi spornega projekta skeniranja kulturne dediščine, ki je bila poškodovana v potresu v Zagrebu leta 2020, so tudi nekateri tesni sodelavci ministrice za kulturo in medije Nine Obuljen Koržinek. Vendar pa je premier Andrej Plenković evropskemu uradu večkrat poskusil odreči pristojnost za preiskovanje dogajanja na ministrstvu za kulturo in medije.
Plenković trdi, da je domnevno nezakonito porabljen denar za preplačane posle pri izvajanju posnetkov stavb prišel iz državnega proračuna, ne iz evropskega solidarnostnega sklada, iz katerega je Hrvaška za pomoč popotresnemu Zagrebu dobila nekaj manj kot 684 milijonov evrov nepovratnega denarja v letih 2020 in 2021. Od tega je nekaj več kot 115 milijonov dobilo ministrstvo za kulturo in medije. Plenković poudarja, da je treba preveriti, ali so se zgodile kakšne nepravilnosti s proračunskim denarjem, da pa je povezovanje afere Geodetska fakulteta z ministrico »klasičen medijsko-politični udar« pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami.
Nenavadno ostra kritika evropske institucije
Portal Telegram, ki je razkril afero, je poročal, da je ministrica Obuljen Koržinek brez javnega razpisa geodetski fakulteti naročila tridimenzionalno skeniranje in za te posle nakazala nekaj več kot 2,5 milijona evrov. Ministrica, ki velja za zvesto Plenkovićevo sodelavko, je zanikala, da so posle večkrat preplačali in da je prišlo do zlorabe evropskega denarja ali hrvaškega proračuna.
Plenković goreče brani ministrico, kot je to počel v primeru nekaterih bivših ministrov, za katere hrvaški preiskovalci niso kazali zanimanja, so ga pa evropski, denimo pri nekdanji ministrici za regionalni razvoj in sklade EU Gabrieli Žalac, ki je osumljena plačevanja osebnih izdatkov z evropskim in proračunskim denarjem. Premier tudi trdi, da sta za preiskavo afere Geodetska fakulteta pristojna hrvaško državno tožilstvo in njegov protikorupcijski urad (Uskok).
Z evropskega javnega tožilstva, ki ga v Luksemburgu vodi glavna evropska tožilka Laura Kövesi, so za Jutarnji list povedali, da so naredili temeljito pravno analizo pristojnosti, preden so začeli postopek, ki ga sicer niso hoteli komentirati, da ne bi ogrožali preiskave. Laura Kövesi je opozorila Zagreb, da bi vpletanje vlade v preiskave evropskega javnega tožilstva lahko Hrvaški prineslo sankcije. Ta izjava je dodatno izzvala Plenkovića, ki je nenavadno ostro napadel evropsko tožilstvo in Kövesijevo, češ, kako si sploh drzne odgovoriti na tak način. To je bilo prvič, da je na takšen način kritiziral kakšno institucijo EU.
Po poti Madžarske in Poljske?
Z evropskega javnega tožilstva so evropsko komisijo že večkrat opozorili, da Hrvaška, kot še nekatere druge članice, ne spoštuje standardov, ko gre za nacionalne pravosodne institucije, ki rešujejo spore o pristojnosti. Na Hrvaškem je za to odgovoren generalni državni tožilec, na ta položaj pa je Plenkovićeva parlamentarna večina pred kratkim imenovala dosedanjega predsednika visokega kazenskega sodišča Ivana Turudića, ki je odkrito priznal, da je bila njegova pravosodna kariera tesno povezana z vladajočo stranko HDZ. Že po imenovanju na položaj je Turudić dejal, da Hrvaška evropskega javnega tožilstva sploh ne potrebuje, čeprav je ravno Plenkovićeva vlada podpisala uredbo o ustanovitvi pisarne EJT v Zagrebu. V tej luči se zdi, da je Turudićeva izbira poskus popolnega vladnega nadzora nad hrvaškim pravosodjem. To v kombinaciji z napovedanimi spremembami kazenskega zakonika, s katerimi nameravajo kaznovati odgovorne za uhajanje informacij iz preiskav, kot se je zgodilo tudi v primeru geodetske fakultete, spominja na primere popolnega političnega nadzora pravosodja na Madžarskem in Poljskem, ki sta zaradi tega okusili evropske sankcije in blokado zajetnih zneskov evropskega denarja.