V četrtek se bo v Dubaju začela globalna podnebna konferenca COP 28 pod okriljem Združenih narodov, na kateri se bodo predsedniki oziroma premierji 167 držav, skupno pa predstavniki 200 vlad dogovarjali o ukrepih za preprečevanje segrevanja ozračja in o doslej opravljenem delu, potem ko je bil svet priča še enemu letu katastrofalnih vremenskih pojavov. Podnebni vrhi potekajo vsako leto od 1995 (kot pove ime, je letos 28. po vrsti), kljub nekaterim dogovorom pa je državam doslej spektakularno spodletelo pri doseganju temeljnega cilja – omejevanju segrevanja ozračja na znatno manj od dveh stopinj Celzija oziroma dolgoročneje, na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo, kot so se dogovorili v pariškem sporazumu leta 2015. Letošnje leto, denimo, bo po aktualnih napovedih najtoplejše, odkar potekajo globalna merjenja temperature. Prejšnji teden pa so iz programa Evropske unije Kopernik sporočili, da je globalna temperatura sploh prvič presegla dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko dobo.
Vse te izzive bodo države naslovile v Združenih arabskih emiratih (ZAE), ki gosti dvotedenski COP 28. Država je za predsednika konference imenovala svojega posebnega odposlanca za podnebne spremembe Sultana Al Džaberja, kar je že nekaj časa sporno, ker je tudi na čelu naftnega podjetja Abu Dabija ADNOC pa tudi podjetja za obnovljive vire Masdar. Maja je 133 evropskih in ameriških poslancev v pismu pozvalo OZN k umiku Džaberja. BBC pa je včeraj poročal, da je Džaber nameraval izkoristiti predsedovanje za to, da ob pogovorih z delegacijami o vsebini konference lobira za naftne, plinske in druge posle z najmanj petnajstimi državami. V ZAE so se na to odzvali z besedami, da »so zasebna srečanja zasebna«.
Ostre kritike strokovnjakov
Dokumente o tem so pridobili novinarji Centra za podnebno poročanje. V njih med drugim piše o pripravah, da na sestanku s predstavniki Kolumbije govorijo o podpori izkoriščanju njenih zalog fosilnih goriv, s Kitajsko o projektih utekočinjenega zemeljskega plina v Mozambiku, Kanadi in Avstraliji, z brazilskimi, nemškimi in vrsto drugih delegatov pa o razvoju projektov fosilnih goriv, navaja BBC. Številna srečanja so med pripravo konference že potekala. Ni znano, ali oziroma koliko od omenjenega so Džaber in njegovih sodelavci na njih premleli.
Ker je naloga predsedujočega konferenci predvsem biti nepristranski in si prizadevati za čim bolj učinkovit podnebni dogovor, bi razkritja lahko pomenila udarec za COP 28, še preden delegati sedejo za mizo. »Gre za hinavščino, ki človeku vzame sapo,« je za BBC dejal profesor Michael Jacobs z univerze Sheffield, strokovnjak za podnebno politiko OZN. »ZAE so trenutno varuhi procesa OZN za zmanjšanje globalnih izpustov. Pa vendar prav na srečanjih, ki so namenjena temu cilju, očitno poskušajo skleniti stranske posle, ki bodo globalne izpuste povečali,« je dejal, medtem ko je predsednik COP 20 v Peruju leta 2014 Manuel Pulga-Vidal dejal, da bi vmešavanje posebnih komercialnih interesov v delo konference lahko pomenilo njen neuspešen konec.
Bidna in Xija ne bo
Konference se bodo med drugimi udeležili papež Frančišek, britanski kralj Karel III. in tudi premier Rishi Sunak, ki je septembra dvignil veliko prahu z napovedjo zamika prepovedi prodaje novih dizelskih in bencinskih avtomobilov ter plinskih grelcev. Na konferenci bodo vodilni Evropske unije, otvoritvene konference voditeljev se bo udeležila tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. V Dubaju pa ne bo predsednikov obeh največjih onesnaževalk, Kitajske in ZDA, ki ju bosta zastopala podnebna odposlanca, enako kot ruskega predsednika.