Pred lokalnimi volitvami v srbskem glavnem mestu je Aleksandar Šapić – ki je bil do lani beograjski župan, zdaj pa se na lokalnih volitvah kot kandidat vladajoče Srbske napredne stranke (SNS) znova poteguje za to mesto – na televiziji Informer in svojem profilu na instagramu predstavil idejo o umiku posmrtnih ostankov nekdanjega predsednika Jugoslavije Josipa Broza Tita iz granitnega groba v spominskem objektu Hiša cvetja. Po njegovem mnenju bi morali Tita »enkrat za vselej« vrniti v Kumrovec, »od koder je prišel«. Hišo cvetja bi Šapić preimenoval v Muzej srbske zgodovine in vanj namesto »avstro-ogrskega kaplarja in velikega negativca novejše srbske zgodovine« pripeljal srbske vojskovodje, kot so Stepa Stepanović, Živojin Mišić in Radomir Putnik (a bi verjetno našel kakšen osrednji prostor tudi za četniškega vojvodo iz druge svetovne vojne Draža Mihailovića, za katerega je lani dejal, da je nastopil čas, da se najde njegov grob in se ga označi). V Srbiji menijo, da Šapić poskuša pred lokalnimi volitvami vsiliti ideološke teme, da bi odvrnil pozornost od lokalnih komunalnih problemov, med katerimi je mnogim tudi osebno botroval.
Šapićeva pobuda sploh ni nova. Vojislav Šešelj, haaški obsojenec za vojne zločine, je že leta 1991, ob 11. obletnici Titove smrti, nosil glogov kol pred Hišo cvetja, češ da ga hoče Titu zabiti v srce in tako preprečiti, da se »povampiri«. Zahteva po premestitvi Titovih posmrtnih ostankov je vse od uvedbe večstrankarstva pogosto v programih srbskih desnih strank in je tudi na letošnjih beograjskih lokalnih volitvah del predvolilnega programa Gibanja za obnovo kraljevine Srbije, ki ga vodi vnuk Draže Mihailovića, Vojislav Mihailović.
»Tito je svetovna blagovna znamka«
Idejo o preselitvi Titovih posmrtnih ostankov v Kumrovec tamkajšnji župan Robert Šplajt podpira. Šplajt je član levosredinske liberalne koalicijske Hrvaške narodne stranke (HNS) in na pobudo, kot pravi, ne gleda ideološko ali kot na nostalgijo za starimi časi in sistemi, temveč v njej vidi priložnost za komercializacijo celotne zgodbe, ker je Tito »svetovna blagovna znamka«. Meni, da bi to veliko pomenilo za kulturni turizem v občini. Kumrovec zdaj letno obišče več kot 160.000 turistov, župan pa ocenjuje, da bi lahko dosegli tudi milijon turističnih obiskov, če bi v Kumrovcu postavili Titov grob.
Problem očitno ne bi bila niti organizacija in financiranje vrnitve Titovih posmrtnih ostankov v Kumrovec. Znan osiješki podjetnik Ivan Komak, direktor podjetja Prvo hrvatsko pivo, je namreč že potrdil, da je pripravljen prevzeti pokroviteljstvo in organizacijo Titove vrnitve. Za Jutarnji list je povedal, da je velik vernik, ki gre petkrat v tednu k maši, in da nikoli ni bil komunist, a Tita spoštuje, »ker je bil pravi vodja, ki je znal voditi državo, v kateri je držal skupaj tri vere in šest narodov, Jugoslavija pa je bila gospodarsko boljša od polovice Evrope«. Ne mara niti neresnic o Titovih partizanih, ki so se borili za svobodo. »Nenazadnje, tudi svet ga je prepoznal, sprejel in objel, mi pa se delamo pametne. Zasluži si vrnitev v Kumrovec. No, predstavljajte si, koliko kitajskih turistov bi prišlo v Kumrovec zaradi njega. Na to je treba gledati tudi s turistične in finančne plati,« je dejal Komak.
Med trenutno kampanjo za hrvaške parlamentarne volitve levosredinske stranke prav tako ne nasprotujejo vrnitvi Titovih posmrtnih ostankov na Hrvaško, čeprav menijo, da ni realno, da bi se kaj takega zgodilo. Ob tem nekateri spominjajo tudi na v preteklosti že predstavljeno idejo, da bi Tita pokopali na Brionih, drugi pa menijo, da gre za necivilizacijsko in morbidno idejo srbskih politikov. Hrvaški skrajni desničarji bi vendarle rajši videli, da Titov grob ostane v Hiši cvetja. Vladajoča stranka HDZ se na to novico doslej še ni odzvala.
Ni pa Kumrovec edini, ki bi hotel imeti Titov grob. Iz Sarajeva poročajo, da je premier Kantona Sarajevo Nihad Uk iz socialnoliberalne Naše stranke izrazil željo, da bi Titov grob preselili v glavno mesto Bosne in Hercegovine.
