Film je bil delno posnet tudi v Sloveniji. V njem nastopa Štefka Drolc, glasbo je prispeval Bojan Adamič, ključen za film pa je tudi prispevek direktorja fotografije Karpa Godine. Obnovljeni film je doživel svetovno premiero letos septembra na 80. beneškem filmskem festivalu v prestižnem programu restavriranih filmskih klasik Venice Classics, kjer prikazujejo najboljše restavrirane filme, ki so jih v zadnjem letu realizirali kinoteke, filmski arhivi in druge kulturne ustanove z vsega sveta. Oktobra je bil film odmevno prikazan tudi v okviru dunajskega Viennala, na razprodani projekciji v Avstrijskem filmskem muzeju. Obnovo filma je vodila Slovenska kinoteka v sodelovanju s Hrvaškim državnim arhivom – Hrvaško kinoteko, Avstrijskim filmskim muzejem in Filmskim centrom Sarajevo. Vsi posegi na filmu so potekali pod nadzorom direktorja fotografije Karpa Godine.
Film je nastal v obdobju črnega vala jugoslovanskega filma. Ob nastanku ga je puljska žirija izločila iz tekmovalnega programa, režiser Bahrudin Bata Čengić pa posledično kar deset let ni mogel posneti celovečernega filma. Film je bil tako rekoč umaknjen iz domačih kinematografov vse do druge polovice devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bil v dopolnjeni verziji – skupaj s cenzuriranimi metri filma, ki so bili najdeni v Jadran filmu v Zagrebu – prikazan na RTV Slovenija in v Slovenski kinoteki. V filmu gre za prikaz življenja slavnega proletarskega udarniškega delavca Alije Sirotanovića, prave jugoslovanske različice Alekseja Stahanova.